Po enem letu je po oceni predsedujočega EU, luksemburškega premiera Jean-Claudea Junckerja, predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa ter predsednika Evropskega parlamenta Josepa Borrella moč tudi s konkretnimi dokazi potrditi, da imajo od širitve koristi vse članice, tako nove kot stare.
Juncker: Širitev bo poskrbela za vznemirljive in dobre dni
Dober dan za Evropo, je Juncker označil tako 1. maj letos kot lani. Lani zato, ker je po 60 letih prišlo do sprave med evropsko zgodovino in geografijo, potrditve upravičenosti projekta evropske integracije ter njegovih idealov. A bilo je veliko skepse in strahov, ki pa so se v prvem letu spremenili v priložnost, ugotavlja Juncker. Za končno sodbo je morda prezgodaj, a prvi dokazi kažejo, da so nove članice postale eden glavnih motorjev rasti EU.
V 15 starih članicah se sicer pojavljajo tolmačenja, da so si nove in stare članice tekmice. "Da, širitev je na nekaterih področjih pospešila strukturne spremembe, toda napačno bi ji bilo pripisati odgovornost za njihov obstoj, kot tudi prepričanje, da bi se temu lahko izognili. Širitev je le dodaten dokaz, da so reforme nujne in se jim ni mogoče izogniti. Gre za izziv, ki povezuje tako stare kot nove članice," je prepričan Juncker.
Preteklosti se luksemburški premier spomni s kancem nostalgije: leta 1982, ko je prvič sedel na zasedanju ministrskega sveta in je bilo članic deset, je bilo v enem dnevu moč razpravljati in najti rešitev za vse ključne točke dnevnega reda, kar danes ni več realnost. A kljub temu je 1. maj tudi letos dober dan za Evropo: širitev je že in bo še poskrbela za vznemirljive in dobre dni, tako za Evropejce iz starih kot novih članic, je pojasnil Juncker.
"Ponovna združitev"
Komisijin šef Barroso pa v prvi obletnici velike širitve vidi nov dokaz, da je odprtost tista, ki žene EU naprej, ne pa izolacionizem. "Širitev je prinesla novo kakovost skupnosti in novo vizijo Evrope. S 25 članicami si EU krepi svoje pozicijo na mednarodnem odru," je v poslanici zapisal Barroso. "Širitev je že prispevala h konsolidaciji politične in gospodarske stabilnosti, demokracije in človekovih pravic v Evropi," tudi meni.
Ali Evropo širiti in poglabljati, po njegovem sploh ni več vprašanje. "Gradimo močno unijo, zato da bo evropski projekt še večji uspeh," poudarja. Skupaj delamo za ohranitev stabilnosti in miru, za zagotovitev blagostanja v Evropi. Skupaj smo, da se učimo iz izkušenj, kultur in talentov drug drugega. Naša prizadevanja prevajamo v ukrepe, meni Barroso.
Po oceni predsednika komisije razlikovanja med starimi in novimi članicami ni več. Širitev je bila ponovna združitev članov iste družine, ki so bili ločeni v nasprotju s svojo voljo, zdaj pa spet lahko žive skupaj. Premoščen je umetni prepad med vzhodno in zahodno Evropo, poudarja. Poleg tega se razširjena Evropa ni zaprla, odprta je vsem državama, ki spadajo v Evropo, podpirajo evropske vrednote in izpolnjujejo širitvene pogoje, poudarja.
"Prizadevati si moramo za odprto Evropo, Evropo dialoga. Biti moramo potrpežljivi in se spoznati," še navaja Barroso in se spomni razprav o identiteti EU, njenih mejah in delovanju. A združena Evropa je tudi odgovor na strahove, ki vodijo v populizem, šovinizem, ksenofobijo, terorizem in so povezani z revščino. Z zaupanjem in odprtostjo moramo v prihodnost. Pred izzivi globaliziranega sveta smo skupaj močnejši," zaključi Barroso.
Borrell: Večje Evrope za manj denarja ne more biti
"Prvič v zgodovini v EU različni narodi živijo skupaj v miru. EU je lahko ponosna, da je zagotovila vladavino prava, temeljne pravice in vrednote, ki jih delijo vsi. Ti dosežki niso majhni," pa ob prvi obletnici širitve ugotavlja predsednik Evropskega parlamenta Borrell. "Zdaj se moramo naučiti živeti skupaj. Le če se bomo zavedali razlik med nami, bomo lahko okrepili kohezijo unije, kar ne bo lahka naloga," nadaljuje.
Pri tem Borrell že vidi dve veliki preizkušnji, ki čakata petindvajseterico: evropsko ustavo in prihodnjo finančno perspektivo EU. Ustava bo omogočala sprejemanje odločitev, zagotovila temeljne pravice, prinesla večjo demokracijo, uvedla evropsko državljanstvo, jasno postavila pristojnosti. Prav nič pa nima ustava s Turčijo, direktivo o storitvah, domačimi političnimi problemi, poudarja Borrell.
Nova finančna perspektiva pa mora pokazati, da večje Evrope za manj denarja ne more biti, da je nujna socialna in ozemeljska kohezija celotne unije, da EU ne more biti velika gospodarska sila brez inovacij in boljšega dostopa do znanja, nadalje meni Borrell. "Upam, da se bodo članice tega zavedale. Z novo ustavo in pravimi finančnimi sredstvi bo EU našla svoj prost v svetu 21. stoletja," sklene svojo poslanico Josep Borrell.
