V Seulu je 30.000 ljudi izražalo nasprotovanje vojni in načrtom južnokorejske vlade, da v Irak pošlje 700 svojih pripadnikov nebojnih enot, protivojni protesti pred ameriškim veleposlaništvom, ki se jih je udeležilo več kot 100.000 ljudi, pa so potekali tudi v Džakarti. Protivojni protesti so potekali tudi na univerzi v Pekingu, udeležilo pa se jih je kakih sto študentov.
V Italiji je organizacija Ustavimo vojno skupaj z antiglobalističnimi, sindikalnimi in drugimi mirovniškimi organizacijami pripravila pohode skozi italijanska mesta in zasedbe ulic. V bližini ameriških oporišč v Vicenzi in Pisi je prišlo do napetosti, ko so demonstranti simbolično prerezali žico okoli oporišč. V italijanskem glavnem mestu so 14 mostov v znak žalovanja za umrlimi v vojni ovili s črnim trakom. Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je zagovornik ameriške politike v Iraku, pa je ponovno napadel mirovnike in jih povezal z levico. V Portofinu, kjer preživlja vikend, je Berlusconi dejal, da rdeče komunistične zastave simbolizirajo vse drugo, samo miroljubja ne.
V Franciji se je v glavnem mestu Pariz po podatkih policije na ulicah zbralo 18.000 ljudi, po ocenah organizatorjev pa celo 60.000, zagotovo pa občutno manj kot prejšnje dni. V Marseillu se je zbralo med 5000 in 10.000 protestnikov, v Lyonu pa okoli 5000.
Okoli 5000 ciprskih Grkov se je v Akrotiriju zbralo pred britanskim oporiščem na otoku in protestiralo proti vojni v Iraku. Tokratna demonstracija je bila najbolj množična na Cipru po začetku vojne v Iraku 19. marca. "Bombe, ki padajo na Irak, uničujejo mednarodno pravo, načela Združenih narodov in organizacijo samo," je na glasnih, a mirnih demonstracijah dejal vodja Komunistične stranke in predsednik ciprskega parlamenta Dimitris Christofias.
V Egiptu v Aleksandriji se je zbralo okoli 15.000 študentov, ki so na protivojnih protestih zažigali ameriške in britanske zastave ter pozivali k sveti vojni za pomoč Iračanom. Protivojne proteste, kjer se je zbralo prav tako okoli 15.000 ljudi, so pripravili tudi v kraju Al Mansura, kjer je bilo med protestniki največ članov vladajoče Narodne demokratske stranke. Egiptovska javnost svojo vlado kritizira predvsem zaradi dejstva, ker dovoljuje ameriškim in britanskim ladjam, ki sodelujejo v vojni v Iraku, da prečkajo Sueški kanal.
V Maroku in Španiji je danes na ulicah proti vojni protestiralo prav tako več tisoč ljudi. Samo v maroški prestolnici Rabat se je zbralo 30.000 protestnikov. V Španiji pa se je po vsej državi zbralo več kot 30.000 protivojnih protestnikov. Na protestnem pohodu do pomorskega in letalskega oporišča Rota v bližini Cadiza, ki ga souporabljajo tudi ZDA, se je zbralo 20.000 pohodnikov. V središču Barcelone pa so demonstranti v zraku uničili 50.000 črnih balonov, kar naj bi simboliziralo bombe na Irak. Več desettisoč nasprotnikov vojne v Iraku se je zbralo tudi na Novi Zelandiji. Župan Christchurcha Garry Moore je pozval vse župane novozelandskih mest, naj se postavijo na čelo protivojnih kampanj.
Amnesty International: Vlade zlorabljajo vojno za kršitev človekovih pravic
Organizacija za človekove pravice Amnesty International je sporočila, da vlade zlorabljajo vojno v Iraku za kršitev človekovih pravic. Odkar se je začela vojna v Iraku, ima AI dokaze o kršitvah v 14 državah, vključno z ZDA in Veliko Britanijo. V svojem poročilu AI med drugim ugotavlja, da so ljudem v nekaterih državah preprečili, da bi demonstrirali proti vojni.
Kot še navaja AI, so v Belgiji priprli skupino 450 protivojnih protestnikov, britanska policija pa se sklicuje na protiteroristični zakon, s katerim lahko ustavi in preišče ljudi, ne da bi za to obstajal utemeljen sum. AI poseduje tudi dokaze o tem, da je policija proti demonstrantom uporabila prekomerno silo. Najhuje je bilo v Sudanu, kjer naj bi bili med protivojnimi demonstracijami v Kartumu ubiti trije študenti. Sicer pa naj bi kršili človekove pravice tudi na Danskem, v Egiptu, Nemčiji, Grčiji, Jordaniji, na Norveškem, Švedskem, v Turčiji in Jemnu.
