V več nemških mestih se je ob prazniku dela množičnih protestov proti pohodom desničarskih skrajnežev, ki so potekali sinoči, udeležilo več 10.000 ljudi. Čeprav je policija posredovala z več tisoč policisti je prišlo do posameznih spopadov z demonstranti. V Frankfurtu so varnostne sile zaradi varnostnih razlogov preprečile sicer dovoljen pohod kakih 450 neonacistov, ki so v mesto prišli iz vseh koncev Nemčije. Po manjših spopadih protestnikov s policijo so bili trije obritoglavci aretirani, policija pa si je pomagala tudi s solzivcem. Zborovanj proti neonacistom se je v Frankfurtu udeležilo kakih 2000 ljudi.
V Dresdnu pa se je zbralo 10.000 nasprotnikov skrajnih desničarjev, medtem ko se je na pohodu čez mesto ob močnem spremstvu policistov sprehodilo kakih 850 neonacistov. Proti zborovanju kakih 800 neonacistov so protestirali tudi v Berlinu. V četrti Hohenschönhausen so se spopadli policisti in nasprotniki demonstracij desničarjev, medtem ko so varnostne sile poskušale ločiti nasprotni strani.
Poleg protestov neonacistov in njihovih nasprotnikov pa so po Nemčiji na poziv sindikatov potekale tudi mirne manifestacije delavcev, ki so zahtevali višje plače. Po ocenah Nemške konfederacije sindikatov (DGB) se jih je udeležilo kakih 500.000 ljudi. Osrednje manifestacije DGB sta se udeležila tudi nemški kancler Gerhard Schrëder in predsednik DGB Dieter Schulte. Slednji je v govoru poudaril, da so nemška podjetja v zadnjih letih dosegla velike dobičke in da je produktivnost narasla, zato sindikati delavcev sedaj zahtevajo več denarja za plače.
Glavni govorec zborovanja delavskih sindikatov v Berlinu pa je bil predsednik kovinarskega sindikata Metall Klaus Zwickel. Vneto je zagovarjal zahteve glede plač delavcev v kovinarski industriji in vnovič zagrozil s splošno stavko v kovinski- in elektroindustriji. Za to, ki bo prva stavka v nemški kovinski industriji po sedmih letih, so se že odločili sindikati v zvezni deželi Baden-Württemberg, v Berlinu in Brandenburgu.
Prvomajski shodi po Evropi
V Londonu se je protikapitalističnih in protiglobalističnih demonstracij po ocenah policije udeležilo nekaj tisoč ljudi, med njimi so bili nekateri tudi zamaskirani. Demonstranti so se sprehodili skozi londonsko četrt Mayfair, ki je najbogatejša v britanski prestolnici. Zaradi bojazni pred uničevanjem trgovin luksuznih znamk in drugih simbolov kapitalizma je v Londonu pripravljenih 6000 policistov, doslej pa so demonstracije potekale mirno.
V Veliki Britaniji sicer poleg protikapitalističnih protestov potekajo tudi demonstracije proti povečanemu vplivu skrajne desnice v Franciji in Veliki Britaniji. Lani je ob 1. maju v Londonu prišlo do spopadov demonstrantov s policijo, v katerih je bilo lažje ranjenih 50 oseb, 92 pa so jih aretirali, zabeležili so tudi več primerov vandalizma.
Glavni shod so italijanski sindikati pripravili v Bologni, kjer so se izrekli proti terorizmu, proti vladnemu predlogu o spremembah delavske zakonodaje in za pravice delavcev. Bologno so izbrali zato, da bi jasno sporočili, da obsojajo vsakršno obliko terorizma, ob tem pa tudi uboj Marca Biagija, profesorja delovnega prava in svetovalca na ministrstvu za delo.
V Bologni so voditelji treh največjih sindikalnih konfederacij, Sergio Cofferati (CGIL), Savino Pezzota (CISL) in Luigi Angeletti (UIL), ob 1. maju pripravili protestni shod pod geslom "NE terorizmu ter DA pravicam delavcem in politiki zaposlovanja". Na osrednjem mestnem trgu Maggiore se je zbralo več tisoč ljudi, ki so nosili rdeče zastave in simbole sindikatov. Voditelji italijanskih sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL so na prizorišče prispeli na čelu povorke in nosili transparent z napisom "Proti terorizmu za prihodnost miru in pravic". V Rimu pa so sindikati pripravili velik koncert z znanimi glasbenimi imeni, katerega se je sredi popoldneva udeležilo okoli 250.000 oseb, zvečer pa jih pričakujejo še več.
Španski sindikati so po vsej državi pripravili kar 75 različnih prvomajskih manifestacij, na katerih so protestirali predvsem proti napovedani reformi sistema dodeljevanja podpor za brezposelne, ki jo načrtuje desna vlada premiera Jose Maria Aznarja. Na zborovanju v Barceloni se je po ocenah sindikatov zbralo približno 70.000 ljudi, enako število jih je bilo tudi v Madridu. Policija svojih podatkov ni objavila. Protesti v Barceloni sicer niso zbrali le sindikalistov, temveč tudi nasprotnike globalizacije in predstavnike združenj, ki nasprotujejo spremembi politike priseljevanja.
Zborovanja ob prazniku dela so potekala tudi na Češkem. Vodja čeških komunistov Miroslav Grebeniček je na shodu v pragi pred 10.000 člani in simpatizerji stranke zavrnil vključevanje države v Evropsko unijo in kritiziral "norost popolne privatizacije" socialdemokratske vlade. Prihodnji vrh zveze Nato, ki bo novembra potekal v Pragi in bo stal več kot 30 milijonov evrov, pa je Grebeniček označil za "višek predrznosti sedanje vlade". Med prvomajskimi manifestacijami na Češkem je prišlo tudi do izgredov. V Brnu so policisti uspeli preprečiti ulične spopade med obritoglavci in levičarskimi skrajneži. Pri tem so udeleženci obeh demonstracij na policiste, ki so se postavili med njih, metali tlakovce in molotovke. Podatkov o ranjenih še ni.
V Švici pa je podobno kot lani prišlo do spopadov med mladimi demonstranti. Policija je nad vandalsko množico šla z solzivcem, vodnimi topovi in gumijevkami, več oseb pa so tudi aretirali. Lani je bilo v podobnih izgredih aretiranih 200 ljudi.
V več kot 500 mestih po Rusiji so potekale množične demonstracije in shodi. Sindikati zahtevajo višje standarde življenja, povišanje pokojnin in najnižjih zagotovljenih plač, izplačilo še neizplačanih plač, ter počasnejšo rast davkov in cen. Demonstracij komunistov in sindikatov v Moskvi se je udeležilo okoli 140.000 ljudi.
Protesti za socialno pravičnejšo Turčijo
Turški sindikati so pripravili zborovanja v več mestih po državi, tudi v Ankari in Carigradu, ki so potekala pod geslom "Spremenimo Turčijo - za enakost, svobodo in socialno pravičnost". Protesti so potekali pod strogim policijskim nadzorom, saj jih je spremljalo približno 15.000 policistov. Na demonstracijah v Carigradu so se z rdečimi nageljni in minuto molka danes spomnili tudi 25. obletnice pokola, ko so neznanci 1. maja 1977 streljali na udeležence prvomajskih protestov na trgu Taksim v Carigradu in pri tem ubili 37 ljudi. Turške oblasti so protestna zborovanja prepovedale v nekaterih kurdskih pokrajinah na vzhodu in jugovzhodu države, od koder poročajo o približno 30 aretacijah.
Protesti v Avstraliji in Aziji
Protesti so se že začeli tudi v Avstraliji in azijskih državah. V Sydneyu so protestirali proti vladnemu omejevanju priseljevanja pred sedežem družbe, ki zagotavlja varnost prehodnih domov za nezakonite prebežnike. Policija je aretirala dve osebi. Protesti so potekali tudi v Brisbaneu in Melbourneu.
V indonezijski prestolnici Džakarta se je zbralo več tisoč ljudi, ki zahtevajo boljše delovne pogoje in višje plače, ter razglasitev 1. maja za državni praznik in dela prost dan. Za varnost skrbi 7.000 policistov, o incidentih pa ne poročajo.
Protesti so potekali tudi na Filipinih, kjer je več tisoč ljudi zahtevalo predvsem vrnitev nekdanjega predsednika Josepha Estrade, ki je po ljudskem uporu januarja 2001 moral zapustiti predsedniško palačo. Današnje manifestacije potekajo ob prvi obletnici krvavega pohoda, ko so privrženci Estrade poskušali napasti predsedniško palačo in prisiliti predsednico Glorio Arroyo v odstop.
V Singapuru pa je bil med nezakonitimi protesti pred sedežem vlade aretiran vodja opozicije Chee Soon Juan, ki je sicer zahteval dovoljenje za manifestacije, a mu oblasti niso ugodile.
