V Seulu se je zbralo okoli 50 tisoč ljudi, ki so vzklikali protiameriška gesla, zahtevali odhod ameriških vojakov in uničevali ameriške zastave. Protestniki so glasno zahtevali novo sojenje za vojaka, ki sta junija med vojaškimi vajami povozila dve jušnokorejski šolarki, a ju je ameriško vojaško sodišče spoznalo za nedolžna.
Lokalni mediji so poročali, da je veliko množico spremljalo okoli 10.500 policistov, ki so protestnikom preprečili pohod do ameriške ambasade. Nekaj skrajnih protestnikov je metalo tudi molotovke in se skušalo prebiti do ameriških vojaških oporišč.
Vodja protestov duhovnik Mun Jung-Hyeon je povedal, da Južnokorejci skušajo z današnjimi demonstracijami ponovno zavzeti lastno suverenost, saj je bila Južna Koreja že predolgo 58 let pod pritiskom ZDA. Ameriška vojska je namreč po korejski vojni leta 1953 ostala na ozemlju Južne Koreje.
Bush se ni javno opravičil
Do protestov je prišlo dan po telefonskem pogovoru med južnokorejskim predsednikom Kim Dae-Jungom in ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, ki je izrazil globoko obžalovanje nad dogodkom, vendar so protestniki to javno opravičilo zavrnili.
Današnji protesti so najbolj množičnii, od kar je vojaško sodišče novembra oprostilo vojaka, ki sta bila sicer v času nesreče vinjena. Po incidentu se je močno povečalo protiameriško razpoloženje v Južni Koreji, kjer je nameščenih približno 37.000 ameriških vojakov.
