Množičen pogin kitov

Potem ko so nasedle kite v soboto zvečer opazili iz zraka, so uslužbenci tasmanske službe za oskrbovanje narodnih parkov zjutraj odhiteli na kraj nesreče. Število mrtvih živali so najprej ocenili na 80, a se je kasneje izkazalo, da jih je 150.

Kot je povedal tiskovni predstavnik omenjene službe Warwick Brennan, je na pomoč nasedlim kitom prihitela večja skupina reševalcev in prostovoljcev z vozili, vendar je bil trud zaman. Obvarovali so le okoli 30 kitov, ki so bili del iste jate. Kot je pojasnil Brennan, so bile tudi te živali na poti proti skalnim plitvinam, saj so se odzivale na krike nemoči umirajočih živali in so bili zato v nevarnosti, da jih doleti enaka usoda.

Kot je ob tem povedala avstralska strokovnjakinja za divje živali Rosemary Gales, je območje, kjer je prišlo do nesreče, posejano s čermi in skalnimi škrbinami, kar za kite ob tovrstnih nesrečah predstavlja veliko večjo nevarnost, kot če nasedejo na peščeni obali. Kiti se namreč na čereh močno poškodujejo, zaradi česar poginejo bistveno hitreje, kot če nepoškodovani nasedejo na peščeno obalo.

Množični pogini teh ogromnih živali se sicer pogosto pojavljajo v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Biologi doslej še niso ugotovili, zakaj kiti občasno zaplavajo v nevarno plitke vode in nasedejo. Teorije vključujejo motnje njihovega ekosistema zaradi človekovega vmešavanja pri njegovih dejavnostih v morju.

Prejšnji teden jih je na plažo Anthony's beach na severozahodni obali Tasmanije naplavilo 64, 11 so jih rešili nazaj v morje. Največ kitov je nasedlo na novozelandski obali leta 1918, ko jih je tja priplavalo okoli 1000, v zadnjih letih pa je do najbolj množičnega tovrstnega pojava prišlo leta 1985, ko je nasedlo 450 kitov. Reševalcem jih je takrat 324 uspelo rešiti.