Šestnajst letni Španec Gabriel Montoya se je na sodišču izrekel za krivega zaradi obtožb, da je pomagal pri kraji in prevozu eksploziva, ki so ga uporabili v terorističnem napadu na podzemno železnico 11. marca v Madridu. Sodišče mu je izreklo šest let zaporne kazni, ki jo bo prestajal v zavodu za mladoletniško prestajanje kazni. Tako je končano prvo sojenje za zločin, v katerem je umrlo 191 ljudi, 1900 pa je bilo ranjenih.
Montoya je pripadal skupini, ki je trgovala z drogami in eksplozivom. V nahrbtniku naj bi s severa Španije na avtobusu prenesel 20 kilogramov dinamita v Madrid in ga tam predal enemu od teroristov. V zameno naj bi dobil tisoč evrov.
Tožilstvo je zanj sicer zahtevalo najvišjo kazen za mladoletnike, osem let zapora in še pet let pogojne kazni.
Policijski šef skrival dokaze
Le nekaj ur pred začetkom prvega sojenja proti obtožencem za teroristični napad pa je špansko ministrstvo za notranje zadeve odpustilo šefa policije v Gijonu na severu Španije, ker naj bi skrival dokaze o tem, da bi bilo napade moč preprečiti.
Napade naj bi načrtovali že pred tremi leti
Jose Antonio Rodriguez Bolinaga namreč sodišču ni predal posnetka, ki so ga pred enim mesecem odkrili na policijski postaji. Na posnetku naj bi bila izjava policijskega ovaduha, da sta dva od osumljenih v procesu glede bombnih napadov, Jose Emilio Suarez Trashorras in njegov svak Antonio Toro Castro, iskala nekoga, ki bi znal izdelovati bombe, ki se aktivirajo z mobilnimi telefoni. Izjava je bila posneta pred tremi leti, kar kaže na to, da so napade načrtovali vnaprej.
Napad 11. marca bi morda lahko preprečili, če bi policija resno vzela omenjeni posnetek. Ker Bolinaga posnetka ni predal sodišču, je ministrstvo odločilo, da ne more več biti šef policije, verjetno pa bo dobil drugo delo v civilni zaščiti.
Nov udarec baskovskim separatistom
Španska policija je v ponedeljek na severovzhodu države aretirala vsaj 15 ljudi, osumljenih članstva v baskovski separatistični organizaciji Eta.
V akciji v treh baskovskih provincah in provinci Navarra je sodelovalo več kot 150 policistov. Španski notranji minister Jose Antonio Alonso je dodal, da so ljudje, ki so jih aretirali, Eti služili kot oči in ušesa organizacije. Prijeli pa so jih na podlagi nadzornih operacij in dokumentov, zaseženih v preteklih racijah.
To je še eden izmed večjih udarcev prepovedani baskovski organizaciji v zadnjih mesecih, še posebej odkar sta Španija in Francija okrepili skupno operativno delovanje obeh policij. Francoska in Španska policija sta v letošnjem letu aretirali več kot 100 domnevnih pripadnikov Ete na obeh straneh meje. Zaprli so večino voditeljev organizacije in zasegli večjo količino orožja in razstreliva.
V nedeljo se je prepovedana baskovska stranka Batasuna zavzela za miroljuben dialog z vlado v Madridu, ki pa ga je španski pravosodni minister zavrnil, saj vodja stranke, Arnaldo Ortegi, Ete ni pozval k zaustavitvi terorističnih napadov ali obsodil Etinega nasilja. Prav zaradi slednjega je špansko vrhovno sodišče tudi prepovedalo delovanje stranke Batasuna.
Eta je v preteklosti že večkrat razglasila premirje, ki pa se jih ni držala. Najdaljše premirje je trajalo 15 mesecev v letih 1998 in 1999. Zadnji napad je Eta izvedla konec preteklega tedna, vendar pri tem ni bilo žrtev. Etini napadi sicer že 17 mesecev niso zahtevali žrtev, zato je to eno mirnejših obdobij v zgodovini Etinega terorističnega delovanja, od zgodnjih 70-ih let preteklega stoletja.
