Potem ko je načelnik vojaške varnostne agencije Srbije in Črne gore Svetko Kovać v sredo zatrdil, da je vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić do leta 2002 živel v svoji hiši v Beogradu na vsem znanem naslovu, je njegovo izjavo dan pozneje potrdil tudi nekdanji srbski notranji minister Dušan Mihajlović.
Nekdanji notranji minister je na četrtkovi novinarski konferenci dejal, da je Mladić do leta 2002 živel v svoji hiši v elitni beograjski četrti Košutnjak in da ga je tam varovala vojska nekdanje ZRJ. Kot je še zatrdil, bi se vsak, ki bi poskušal aretirati Mladića, izpostavil nevarnosti spopada z vojsko.
V tistem času je bila za policijo odgovorna vlada zdaj že pokojnega premiera Zorana Djindjića, ki pa ni imela nadzora nad vojsko. "Znano je, komu je bila odgovorna vojska," je poudaril Mihajlović, ki je očitno mislil na tedanjega predsednika ZRJ Vojislava Koštunico, zdajšnjega predsednika srbske vlade.
Prvi vojaški varnostnik Kovać je v sredo povedal, da je Mladić vse do leta 2002 živel v svoji hiši v Beogradu ter da je občasno tudi vojska poskrbela za njegovo nastanitev v katerem od vojaških objektov. Beograd je Mladiću odpovedal gostoljubje leta 2002 in od takrat se je za njim izgubila vsaka sled, je še povedal Kovać. Pred dnevi je tudi direktor srbske obveščevalne službe (BIA) Rado Bulatović zatrdil, da se zadnji podatki njegove agencije o Mladićevem prebivališču nanašajo na leto 2002.
Vukovarska trojka vendarle v Haag
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je pritrdilo predlogu glavne tožilke Carle Del Ponte, naj t.i. vukovarski trojki, ki je obtožena vojnih zločinov na Hrvaškem leta 1991, sodijo v Haagu in ne na Hrvaškem ali v Srbiji in Črni gori, poroča beograjski spletni časopis B92.
Gre za nekdanje častnike nekdanje jugoslovanske vojske Mileta Mrkšića, Veselina Šljivanćanina in Miroslava Radića, ki naj bi bili odgovorni za pokol približno 200 hrvaških ujetnikov novembra 1991 na Ovčari pri Vukovarju. Srbske oblasti so obtožence v letih 2002 in 2003 izročile Haagu.
Sodniki posebnega senata so pritrdili argumentom Del Pontejeve, da gre za občutljivo zadevo in da bi bilo zato bolje, da jim sodi sodišče v Haagu, ne pa sodišča v Beogradu ali Zagrebu. Sklep sodnega senata je dokončen in zagovorniki obtožencev ter Hrvaška in Srbija in Črna gora se zoper njega ne morejo pritožiti. Kot poroča B92, ki se sklicuje na neuradne vire, se bo sojenje vukovarski trojki morda začelo že septembra.
Del Pontejeva je februarja predlagala, da bi sojenje omenjeni trojici prepustili pravosodju Hrvaške ali Srbije in Črne gore. Po predlogu tožilke bi proces lahko potekal na Hrvaškem, ker so se zločini zgodili na njenem ozemlju, da bi se sodilo čim bližje žrtvam. Glavna tožilka je očitno spremenila mnenje, kajti v dokumentu, ki ga je 10. junija predala haaškim sodnikom, je zahtevala preklic svojega februarskega predloga in vrnitev zadeve pred sodišče v Haagu.
Prvotni predlog Del Pontejeve je dvignil veliko prahu v Beogradu in Zagrebu, ki sta se oba močno potegovala za prevzem sodnega postopka proti vukovarski trojki. Beograd je 15. junija celo zahteval od sodišča v Haagu, naj zavrže nov predlog Del Pontejeve in prepusti sojenje Mrkšiću, Šljivanćaninu in Radiću beograjskemu sodišču.
