Mladić v Haag, Srbija v Evropo?

Srbske oblasti so v četrtek dopoldan aretirale najbolj iskanega evropskega ubežnika, osumljenca vojnih zločinov, genocida in zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešil med vojno v BiH, srbskega generala Ratka Mladića.

Mladić je tako po nekdanjem srbskem predsedniku Slobodanu Miloševiću in nekdanjem vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću še zadnja srbska ''velika riba'' iz najbolj krvavega obdobja zgodovine nekdanje Jugoslavije, ki bo stopil pred mednarodni tribunal. In človek, ki je za zgoraj omenjena pred njim aretirana osumljenca opravljal najbolj umazane posle na terenu.

Mladić je bil namreč poveljnik vojske bosanskih Srbov ves čas vojne v BiH. On je izvajal tisto, kar si je Karadžić kot politični vodja zamislil kot strateško politiko. Politiko etničnega čiščenja v BiH.

Mladića je na čelo vojske bosanskih Srbov leta 1992 imenoval prav Karadžić, leta 1996 pa ga je razrešila Biljana Plavšić. Še pred tem je kot poveljnik vodil takrat še JLA proti hrvaškim silam v Kninu, nato pa je bil nameščen kot poveljnik v Sarajevu. In kljub grozotam, ki so se pod njegovim poveljstvom dogajale v obleganem Sarajevu, je njegova brutalnost dosegla višek v Srebrenici.

Ironično je, da mu bodo res na mednarodnem sodišču, ampak še vedno na Nizozemskem, sodili za zločine, ki so jim nemo prisostvovali večinoma nizozemski vojaki. Maloštevilni nizozemski pripadniki modrih čelad namreč niso bili sposobni zaščititi prebivalcev Srebrenice, zaradi česar je državo Nizozemsko doletela tudi tožba.

Bo svet izvedel še kaj več o dogajanjih v Srebrenici?

V civilni tožbi sta dve družini obtoževali nizozemski bataljon, ki je takrat deloval v okviru mirovnih sil ZN, da je predal bošnjaške begunce silam bosanskih Srbov pod Mladićevim vodstvom in s tem kršil več nizozemskih zakonov ter mednarodnih pogodb. Za njihovo ravnanje pa naj bi bila odgovorna nizozemska država, ki jim je poveljevala.

Vendar pa je septembra 2008 sodišče razsodilo, da so nizozemske mirovne sile v BiH delovale v okviru Združenih narodov, katerim gre tudi pripisati vsa dejanja. "To pomeni, da država ne more biti odgovorna za katero koli kršitev pogodbe ali nedopustna dejanja, ki jih je zagrešil nizozemski bataljon," so zapisali v sodbi ob koncu šest let trajajočega procesa.

Zaradi genocida v Srebrenici je leta 2001 dva tedna pred zaključkom mandata že odstopila nizozemska vlada, potem ko je uradna preiskava ugotovila, da je leta 1995 vlada poslala nizozemske vojake na "misijo nemogoče". Kljub temu vlada v Haagu vztraja, da so bile za pokol odgovorne sile bosanskih Srbov.

Združeni narodi so že priznali, da niso uspeli zaščititi bošnjaških prebivalcev pred pokolom, vendar pa zaradi tega niso nikomur sodili. Sodišče v Haagu je julija letos presodilo, da preživeli in svojci žrtev pokola v Srebrenici na sodiščih na Nizozemskem ne morejo tožiti Združenih narodov.

Morebitno Mladićevo pričanje bi sedaj lahko odgrnilo marsikatero tančico skrivnosti okoli delovanja modrih čelad in mednarodne skupnosti ne le v primeru Srebrenice, ampak tudi drugod v BiH. Za razliko od Miloševića in Karadžića je bil namreč prav Mladić tisti, ki je bil pogosto v neposrednem stiku s tujimi vojaki. Z njimi se je zelo rad tudi fotografiral, jih objemal in pokroviteljsko trepljal po hrbtu.

Se bo EU držala svojega dela dogovora?

Po padcu Miloševićevega režima je postal eden najbolj iskanih ljudi na svetu. Njegova domovina Srbija pa je bila talka njegove svobode. Bil je največji kamen spotike v odnosih med Srbijo in Zahodom ter ena glavnih ovir naj poti Srbije v EU.

Roki pravice se je spretno izogibal 16 let. Glede na to, da so ga iskale mednarodne sile in tudi srbske oblasti, je skoraj gotovo imel pri tem kakšno pomoč, ali so mu pomagale tudi institucije, pa ne vemo in vprašanje je, ali bomo sploh kdaj.

Veliko naključje je tudi to, da je do aretacije prišlo tik pred obiskom visoke predstavnice EU za zunanjo politiko Catherine Ashton v Beogradu in teden dni pred predajo poročila o sodelovanju Beograda s haaškim sodiščem varnostnemu svetu ZN. To naj bi bilo precej negativno, vendar pa ga bo glavni haaški tožilec Serge Brammertz moral sedaj pomembno spremeniti.

Zdi se, da so se Srbiji vrata v EU sedaj na stežaj odprta. Tuji odzivi na aretacijo so bili v četrtek praktično identični: Srbija je končno doumela, da mora opraviti s preteklostjo in se odločila za evropsko prihodnost, ki je sedaj zanjo zelo svetla. Možnosti Srbije za vstop v EU naj bi bile sedaj večje kot kdaj koli. In EU bo morala nekako nagraditi Srbijo.

Vendar pa se lahko stvari kaj hitro zapletejo, lahko postavijo vrsto novih pogojev in ni nujno, da se bo Bruselj držal svoje strani dogovora. Francija, Nemčija, Nizozemska in več drugih držav članic namreč trpi za pomanjkanjem volje za širitev.

Posledice na Balkanu bi v tem primeru bile predvsem zagrenjenost, upad podpore demokratskim političnim opcijam, ki so prebivalstvu obljubljale Evropo ter vnovičen vzpon nacionalizmov in populizmov.

Srbija in z njo predsednik Boris Tadić pa imata še en velik problem, Kosovo. Tudi če bo Srbija lahko začela pristopna pogajanja še letos, pa zagotovo ne bo mogla končati teh pogajanj, dokler bo vztrajala, da je Kosovo del njenega ozemlja.