'Mladič je pogoj na poti k EU'

Komisar za širitev Olli Rehn in vodja srbskih pogajalcev z EU Božidar Đelić sta v Bruslju odprla nov krog pogajanj o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki naj bi bil končan do konca leta in je nujni pogoj za članstvo države v Evropski uniji. Za podpis sporazuma bo Srbija morala aretirati in predati haaškega obtoženca Ratka Mladića, medtem ko priznanja neodvisnosti Kosova v Bruslju od nje v zameno za ta korak "ne bi bilo pošteno" zahtevati, je ob tem povedal Rehn.

"Ne bi bilo pošteno, če bi pričakovali od Srbije, da bi morala za vrnitev na evropsko pot popustiti pri svojih stališčih do Kosova," je menil komisar. Pogajanja o članstvu v EU in pogajanja o statusu Kosova sta sicer ločena procesa, je Rehn vnovič zanikal navedbe, da je EU Srbiji popustila pri Mladiću v zameno za napredek pri pogajanjih o neodvisnosti Kosova, ki ji v Beogradu ostro nasprotujejo.

Aretacija Mladića je sicer sedaj nujni pogoj za podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, je poudaril Rehn. Za sklenitev tega sporazuma je "nujno celovito sodelovanje" s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, "kar pomeni aretacijo in predajo vseh preostalih haaških obtožencev", torej vojaškega poveljnika bosanskih Srbov generala Ratka Mladića in njihovega političnega voditelja Radovana Karadžića, je pojasnil. Sporazum bi s tehničnega vidika lahko bil sklenjen do konca leta, sta ocenila Rehn in Đelić.

Hkrati je Rehn sicer poudaril, da je Srbija med fazo implementacije sporazuma o pridruževanju in stabilizaciji ter po pridobitvi statusa kandidatke "zavezana dobrim sosedskim odnosom in regionalnemu sodelovanju". "Pomembno je, da Srbija materializira svojo evropsko perspektivo," je poudaril in dodal, da je današnji korak znak premikov iz "nacionalistične preteklosti v evropsko prihodnost".

O odnosih med Srbijo in Rusijo, ki imata na primer enako stališče do statusa Kosova - obe zavračata neodvisnost pokrajine, medtem ko jo EU in ZDA podpirata, pa je Rehn dejal, da "si vsi želimo imeti dobre odnose z Rusijo". "Previdni pa moramo biti, da se pri objemanju tega velikega medveda ne zadušimo," je opozoril.

Pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu je EU prekinila maja lani, potem ko je glavna haaška tožilka Carla Del Ponte podala negativno oceno o sodelovanju Beograda s Haagom. Po aretaciji desne roke Mladića, tretjega najbolj iskanega haaškega obtoženca Zdravka Tolimirja, pa je tožilka mnenje spremenila in dejala, da je zaznala "resno opredelitev Beograda za sodelovanje".