'Mladi, ki izgubijo delo, se vračajo na podeželje k staršem, kjer otroke preživijo z domačo zelenjavo in 40 evri na mesec'

Čeprav iz Grčije te dni prihajajo novice o vrstah pred bankomati in bančnimi okenci, v nekaj dneh so Grki z bančnih dvignili okoli 6 milijard evrov prihrankov, kar banke postavlja na rob zloma, Griogoriades meni, da se večine nov krog pogajanj sploh ne dotakne. Preveč zaposleni so s tem, da krpajo mesec z mesecem.

42-letnik pravi, da ima veliko prijateljev, ki so izgubili delo in so se morali vrniti k staršem na podeželje, kjer otroke preživljajo z doma vzgojeno zelenjavo in 40 evri na mesec. "Prišli smo do točke, kjer si rečemo, pa saj tudi to ni slabo, ko vidimo ljudi, ki ob večerih iz smetnjakov pobirajo hrano."

A Griogoriades glede prihodnosti svoje države ni optimist. Prepričan je, da najhujše šele pride. Njegovi starši so izkusili revščino po vojni in znajo živeti izjemno skromno. A zdaj bi lahko bilo še slabše. Meni, da se bo zadnja ekonomska kriza v državi raztegnila na desetletja.

Odkar je v državi nastopila kriza, je bilo vse od leta 2009 že vsaj ducat podobnih kriznih sestankov, pred katerimi so državo opisovali kot "na robu prepada". Kljub doslej vedno "uspešno" zaključenim pogovorom je rezultat dosedanje krize katastrofalen: brezposelnost je poletela v nebo, zdravstvo je brez denarja, številni živijo v stanovanjih brez tekoče vode ali elektrike, ker ne morejo plačati računov.

Med kraji, kjer je brezposelnost najvišja, so Thessaloniki. Beležijo 65-odstotno brezposelnost med mladimi, brez dela je tretjina splošne delovne populacije. A to je le ena plat zgodbe. Grčija ima ob 1,5 milijona brezposelnih še milijon ljudi, ki sicer vsak dan gredo na delo, a za plačilo, ki ne omogoča normalnega preživetja. Plače običajno zamujajo okoli 3 mesece. Da se denar znajde na računu, lahko traja tudi eno leto. Po najbolj črnih podatkih, naj bi polovica grških delavcev (občasno) ostajala brez mesečnih dohodkov.

Tako se dogaja, da je pogosto preživetje celih družin odvisno od pokojnin starih staršev, pa še te se krčijo. Ne glede na to, kako se pogovori končajo, Grki olajšanja ne pričakujejo, mnogi menijo, da je lahko le še slabše.

"Vsi ti pogovori ne prinašajo dolgoročnih rešitev. Ukvarjamo se samo z gašenjem požarov, ki izbruhnejo, ekonomija pa se še naprej krči," pravi odvetnica Eleanna Ioannidou.
"Ukvarjamo se s tem, kaj bomo storili, da bomo dobili denar, ne pa, kako ga bomo ustvarili z lastnim delom, z lastno rastočo ekonomijo," nadaljuje. Kot pravi, se od začetka krize v državi niso spopadli s praksami, ki so državo sploh pripeljale v takšen položaj, nad vladajočo Sirizo je razočarana.

Ima štiri otroke in brezposelnega moža. Doslej so jim dvakrat odklopili elektriko, ker niso plačali računa. Pred leti je bila uspešna odvetnica za okoljska vprašanja, danes ima le malo klientov, ker si ti ne morejo privoščiti sodnih bojev proti podjetjem, kaj šele korporacijam.

Še največji odstotek njenih novih klientov so pari, ki se ločujejo, ker ne zmorejo pritiska revščine in krize.
Njen soprog je včasih vodil majhen hotel. Odkar se je domač turizem skrčil na minimum, ker si Grki večinoma ne morejo privoščiti počitnic, je ta zaprl vrata. "Posledice krize so povsod in nič ne kaže, da se bo končala," še pravi, vdana v usodo.

Kako daleč so pogajanja?

Krizni vrh območja evra o Grčiji se je ponoči v Bruslju končal s sporočilom, da so novi grški reformni predlogi primerni za nadaljnjo obravnavo. Ključnih naj bi bilo naslednjih 48 ur, ko bodo tekla pogajanja posojilodajalcev z Atenami.

Grški premier Aleksis Cipras zagotavlja, da bo njegova država v pogajanjih konstruktivna, da k njim pristopajo izjemno resno, tudi voditelji držav z evrom pa so bili jasni, da si ne želijo izstopa Grčije, ampak dogovor.

Evroskupina naj bi se na naslednjem izrednem sestanku sestala v sredo.