Papež Frančišek se mudi na obisku v Južni Koreji. Tam so ga sprejeli kot pravega zvezdnika, na srečanju z mladimi pa je bil izredno sproščen, nasmejan in dostopen. Nekateri mladi so zato zbrali toliko poguma, da papežu predlagajo fotografijo "selfie". Z nasmehom na obrazu je papež ugodil tudi tem željam.
Sicer pa je Frančišek beatificiral 124 korejskih mučenikov, ki so bili v 18. in 19. stoletju ubiti, ker so se iz konfucianizma spreobrnili v krščansko vero. Pri maši na prostem pred več sto tisoč verniki je opozoril na vse večji prepad med bogatimi in revnimi v svetu in prve pozval, naj imajo posluh za "jok siromakov", ki jih obkrožajo. Tudi mučeniki, ki jih je Frančišek danes razglasil za blažene, "bi lahko bili za vzgled nam, ki živimo v družbah, v katerih se ob velikanskem bogastvu tiho povečuje huda revščina in v katerih se jok revežev redko sliši".
Najbolj izstopajoči med mučeniki, ki so sedaj postali blaženi - stopnico pred svetništvom, je Pavel Yun Ju-Chung, izobraženi plemič, ki so ga oblasti leta 1791 usmrtile, ko je postalo znano, da svoje matere, prav tako skrivne kristjanke, ni pokopal v skladu s tradicionalnim konfucianskim obredom. Njegova usmrtitev je prinesla začetek pregona katoličanov, ki je v stoletju terjal 10.000 mrtvih. "Vedeli so za ceno sledenja veri (...) in so bili pripravljeni na velike žrtve," je dejal papež med mašo, ki se jo je na velikem odprtem prizorišču pred vhodom v cesarsko palačo v Seulu po poročanju tujih tiskovnih agencij udeležilo več sto tisoč ljudi. "Spodbujajo nas, da razmislimo, za kaj bi bili mi pripravljeni umreti," je še dodal papež.
Pri tem je ošvrknil tudi južnokorejsko družbo, ki je zaradi hitrega gospodarskega razvoja ena najbogatejših na svetu. Vendar pa je tudi država, v kateri je neenakost vse večja; skoraj polovica starejših ljudi živi v revščini.
Med mašo se je spomnil tudi žrtev nesreče trajekta Sewol, v kateri je 13. aprila umrlo več kot 300 ljudi, večinoma šolarjev. Med procesijo se je Frančišek ustavil ob njihovih starših in molil skupaj z njimi.
Spomnil je tudi na razdeljeni Korejski polotok. Čeprav Severna Koreja ni dopustila, da bi njeni državljani lahko prestopili mejo in se srečali s papežem, je Frančišek vse Korejce pozval, naj se imajo za eno družino. Upanje leži v jeziku, ki omogoča, da se stremi k združitvi nekega dne, k združitvi "brez zmagovalcev in poražencev".
Zgodovina krščanstva v Koreji je sicer precej samosvoja in edinstvena, saj ga niso vzpostavili evropski misijonarji. Ustanovili so ga korejski intelektualci, ki so slišali zanj konec 18. stoletja prek literature, ki je v deželo prišla prek Kitajske, in razvili lastno krščansko skupnost.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.