Mjanmarska voditeljica in Nobelova nagrajenka vendarle na območje preganjanih Rohingj

Mjanmarska voditeljica Aung San Su Či, ki je za svoje delovanje dobila tudi Nobelovo nagrado za mir in je bila zadnje mesece tarča hudih kritik zaradi neodzivanja glede ravnanja z muslimansko manjšino, se je vendarle odpravila v zvezno državo Rakhine. Pokrajino, v kateri živi manjšina, je obiskala prvič, od kar je avgusta izbruhnilo nasilje nad pripadniki manjšine. 

Obiskala je prestolnico regijo Sittwe in še nekatere druge kraje, med drugim je obiskala tudi žarišči nasilja Maungdaw in Buthidaung, ni pa znano, ali bo obiskala tudi katero od več sto vasi manjšine Rohingja, ki so jih požgali mjanmarski vojaki domnevno ob pomoči domačinov budistične vere. Obisk je bil nenapovedan, predstavnik vlade pa je pojasnil, da načrtov niso želeli izdati zaradi varnostnih zadržkov. 

Po poročanju mjanmarskih medijev se je Su Čijeva srečala tudi s pripadniki manjšine. Voditeljica se trudi prepričati domačo in tujo javnost, da je kriza končana in da se obnova Rakhina lahko začne.

San Su Čijevo so tudi številne mednarodne organizacije obsodile, da ni ustavila vojaškega nasilja nad muslimansko manjšino. Številni pripadniki manjšine so umrli, okoli 600.000 Rohignj pa je pobegnilo v Bangladeš. Nasilje je vzniknilo avgusta, ko se je zvrstilo več smrtonosnih napadov na policijske postaje po državi, vojska je za to obtožila novo militantsko skupino Arkan Rohingja osvobodilna vojska. V vojaškem posredovanju so številne vasi manjšine zgorele, prebivalce pa so pobili ali pregnali. 

Združeni narodi so že pred časom ocenili, da ima zatiranje manjšine Rohingja vse znake etničnega čiščenja. 

Nobelova nagrajenka je z neodzivom zelo omadeževala svojo podobo, saj pravzaprav ni storila ničesar, da bi se nasilje končalo. Nedavno je nekdanja politična zapornica predstavila nov načrt za končanje nasilja in razvoj zvezne države. Dejala je, da bo to storila civilna vlada v sodelovanju z lokalnim gospodarstvom in tujimi donatorji. 

Mednarodni opazovalci na območje za zdaj še vedno ne smejo, prav tako ni dogovora z Bangladešem glede sprejema beguncev. Mjanmarska voditeljica je v odmevnejšem septembrskem govoru obsodila kršenje človekovih pravic, ni pa za nasilje obsodila vojske.