Britanski parlament za sodelovanje v boju proti kalifatu, a le v Iraku

Koalicija za boj proti samooklicani Islamski državi je tudi ponoči napadala naftne rafinerije v Siriji, da bi tako oslabila Islamsko državo (IS). Prodaja nafte je namreč eden od pomembnih finančnih virov skrajnežev. IS naj bi dnevno tako dobila okoli dva milijona ameriških dolarjev.

Vendar pa še ni znano, kako učinkoviti so ti napadi in kako velik udarec je koalicija, ki jo vodijo ZDA, zadala skrajnežem. Napadi ameriških letal so ponoči sicer uničili štiri tanke skrajnežev in enega poškodovali. Na območju Iraka so letala napadla sedemkrat, od tega enkrat na obrobju Bagdada.

Predstavnik Pentagona John Kirby je komentiral, da bodo po njegovem mnenju boji proti IS trajali več let. A tudi če uspejo v tem, da uničijo naftne rafinerije, še ne uničijo financiranja IS. "Še vedno imajo na milijarde dolarjev na bankah," je povedal ameriški upokojeni vojaški poveljnik Peter Mansoor. Tudi Kirby je priznal, da ima IS tudi druge vire financiranja, a za zdaj ZDA ostajajo osredotočene na rafinerije.

Po zadnjih informacijah sirskega nevladnega Observatorija za človekove pravice je bilo v obstreljevanju rafinerij in drugih položajev IS ubitih najmanj 14 džihadistov in pet civilistov.

V boj tudi Velika Britanija, Danska in Belgija

Britanski poslanci so potrdili sodelovanje britanske vojske v napadih na cilje islamskih skrajnežev na območju Iraka, ne pa tudi Sirije. To so podprli voditelji konservativcev, demokratov in laburistov, izid pa je bil 524 glasov za in 43 proti. A okoli 24 laburistov je glasovalo proti sodelovanju.

Premier David Cameron je poslancem pred glasovanjem dejal, da je posredovanje proti "brutalni teroristični organizaciji moralno upravičeno". Na svojo stran je pridobil nekdanjega zunanjega ministra in voditelja laburistov Eda Milibanda, ki je dejal, da bi nesodelovanje v akciji vodilo do še več pobojev v Iraku.

Turčija pripravljena sprejeti vse potrebne ukrepe proti Islamski državi

Turčija je danes zatrdila, da je pripravljena sprejeti vse ukrepe, ki bi zagotovili njeno lastno varnost v boju proti IS. "Če lahko z vojaško operacijo ali drugo rešitvijo dosežem mir in stabilnost v regiji, jo bomo podprli," je na srečanju vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) zatrdil turški premier Ahmet Davutoglu. "Sprejeli bomo katerekoli ukrepe za zagotovitev naše nacionalne varnosti," je dodal, brez da bi razložil, kaj bi ti ukrepi lahko zajemali.

Ankara je pod vse večjim pritiskom Zahoda, predvsem ZDA, da naj igra aktivnejšo vlogo znotraj koalicije držav v boju proti džihadistom, ki so zavzeli obširna območja v Iraku in Siriji, sosedih Turčije. Ta je svojo zadržano sodelovanje opravičila s potrebo po rešitvi več deset turških državljanov, ki so jih skrajneži ugrabili v Iraku. A ko so jih čez konec tedna rešili, je Ankara že zaostrila retoriko.

Predsednik Recep Tayyip Erdogan je v torek pozdravil zračne napade pod vodstvom ZDA na tarče IS v Siriji in zatrdil, da bi Turčija lahko ponudila vojaško in logistično podporo zračni kampanji. Za zdaj še ni znano, kako močna bo turška vpletenost, ključno pri tem pa bo zasedanje turškega parlamenta 2. oktobra, na katerem bodo odločali o razširitvi dveh obstoječih mandatov, ki turški vladi omogočata vojaško posredovanje v Siriji in Iraku.