Misija, ki bo na Zemljo prinesla kamenje z Marsa, že leta 2022?

Na Mars s povratno karto bi lahko vesoljsko plovilo Dragon podjetja SpaceX poletelo že leta 2022. V projektu Rdeči zmaj (Red Dragon) - ki je zaenkrat še vedno le koncept in ne odobrena misija - bi Nasin rover pobral nekaj kamenja z Marsa in ga poslal nazaj na Zemljo, kjer bi se ga nato lotili znanstveniki, ki bi se osredotočili predvsem na znake nekdanjega življenja na Marsu. Znanstveniki zdaj lahko samo analizirajo podatke, ki jih zbirajo roverji, to pa bi seveda pomenilo popolnoma drugačno dimenzijo raziskovanja.

A dejstvo je, da bi takšna misija drago stala. A s tehnologijo SpaceX bi bili stroški relativno ugodni, prav tako misija ne bi bila tako zapleteni. Uporabili bi njihovo raketo Falcon Heavy in nekoliko predelano različico robotske tovorne kapsule Dragon. Projekt Rdeči zmaj (Red Dragon) bi bil ''tehnično možen z uporabo tehnologih, ki jih razvijajo komercialna podjetja, in tehnologijo, ki že obstaja,'' je dejal Andy Gonzales iz Nasinega raziskovalnega centra Ames, ko je govoril o prihodnjih vesoljskih operacijah. Koncept projekta je raziskovalna ekipa sicer razvila neodvisno in SpaceX ni bil vpleten, je še dodal Gonzales.

Na Twitterju se je oglasil tudi šef SpaceX Elon Musk. Dejal je, da je posodobljena različica Dragona načrtovana tako, da lahko pristane na kakršnikoli podlagi - tekoči ali trdni. Dodal je, da Falcon Heavy lahko na Mars prinese do konca naloženega Dragona, nekoliko lažjega pa celo do Jupiterjevih lun. ''Misija Evropa bi bila kul,'' je zapisal.

Dragon on Mars. pic.twitter.com/Q0HuYfU6xF

— SpaceX (@SpaceX) September 14, 2015

Koncept projekta

Nasa bi vzorce pobrala z roverjem, ki ga nameravajo na rdeči planet poslati leta 2020. Kdaj pa bi se vzorci vrnili na Zemljo, pa še ni jasno, so zapisali pri Space.com. Uporabili bi kapsulo Dragon, ki je že šestkrat poletela do Mednarodne vesoljske postaje. Predelana različica Red Dragon bi imela še robotsko roko, dodatne rezervoarje za gorivo in vozili za pristanek na Marsu ter povratek na matični planet. Kapsulo bi do Marsa peljali z raketo Falcon Heavy, ki jo bodo prvič preizkusili prihodnje leto. Po večmesečnem potovanju bi kapsula pristala v bližini prej omenjenega roverja (kraj pristanka roverja še ni izbran), so dodali pri Space.com.

Dragon bi lahko z robotsko roko, če bi šlo v kombinaciji z roverjem, kaj narobe, tudi sam pobral vzorce. Vozilo bi se nato vrnilo do orbite, kapsulo z vzorci bi nato pobralo drugo vesoljsko plovilo - morda neka druga kapsula Dragon. Samo plovilo, ki bi bilo na Marsu, pa bi se nato utirilo v orbito in bi tam tudi ostalo, da ne bi Zemljo ali luno kontaminiralo z materiali z Marsa. Gonzales meni, da ni razlogov, ne ne bi verjeli, da to ne bi delovalo.

Najtežji del je najverjetneje samo pristajanje okoli 10 ton težke kapsule. Z modelom, ki so ga uporabili pri roverju Curiosity, ne bi šlo, ker je bil rover težak le no tono. Vozilo bi morda lahko nežno pristalo s potisniki na samem plovilu. Te že razvija SpaceX za plovilo, s katerim bo v vesolje v prihodnosti potoval človek. Nasina ekipa stroškovnika še ni delala, a po ocenah na portalu Space.com bi misija stala okoli šest milijard dolarjev ali dobrih pet milijard evrov.