Helikopterji so delavnico popolnoma uničili, v napadu pa je bila ranjena tudi ena oseba. Kot so sporočili Izraelci, naj bi šlo za delavnico, "kjer proizvajajo orožje".
Streljanje v Dženinu
V davišnjem obstreljevanju med Palestinci in izraelskimi vojaki v Dženinu na severu Zahodnega brega, do katerega je prišlo po vdoru izraelskih sil v to mesto, sta bila ubita dva Palestinca. Šlo naj bi za člana Brigad mučenikov Al Akse, oboroženega krila gibanja Fatah ter pripadnika neke palestinske varnostne službe.
Izraelska vojska je v noči na petek ponovno postavila dve cestni zapori na območju Gaze in ga tako razdelila na tri dele. Vojska je zapori postavila blizu judovskih naselij Guš Katif in Necarim. Z ukrepom pa naj bi po navedbah vojske preprečili tihotapljenje orožja.
V Kalkiliji in begunskem taborišču Balata v Nablusu pa je izraelska vojska po navedbah Palestincev aretirala deset Palestincev, ki naj bi pripravljali napade na Izrael. Med aretiranimi naj bi bil tudi vodja brigad Abuja Alija Mustafe, krila skrajne Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, Džamal el Hindi.
Šaron o "neobstoječih" mirovnih sporazumih
Izraelski premier Ariel Šaron je izjavil, da za Izrael sporazumi iz Osla, ki so jih s Palestinci sklenili leta 1993, in dogovori iz Camp Davida in Tabe iz leta 2000, "ne obstajajo več". Šaron je ob tem še poudaril, da je cilj palestinskega voditelja Jaserja Arafata že od vsega začetka povzročiti konec Izraela.
Šaron je za današnjo številko izraelskega dnevnika Maariv tudi povedal, da bi Palestinci z oblasti odstranili Arafata, če bi to lahko storili. Izraelski premier je tudi zavrnil vsakršno možnost pogovorov z Arafatom, hkrati pa navedel, da ga je nedavno poklical nek drugi palestinski voditelj. Šaron njegovega imena ni izdal, povedal pa je, da se z njim namerava srečati.
Za časnik Jediot Ahronot pa je Šaron dejal, da so razmere trenutno preveč napete, da bi judom dovolili dostop do spornega Tempeljskega griča v Jeruzalemu, ki je sveto mesto tako za muslimane kot jude.
Na Šaronove izjave za časnik Maariv so se medtem že ostro odzvale palestinske oblasti. Arafatov svetovalec Nabil Abu Rudejna je pojasnil, da Šaronove izjave o neobstoju sporazumov iz Osla, Camp Davida in Tabe le krepijo "paralizo in politično stagnacijo, ki vlada v regiji" in vodi v napetosti.
Izraelska vojska ni kriva za smrt Palestincev
Interna preiskava izraelske vojske, ki jo je odredil obrambni minister Benjamin Ben Eliezer, je osumljene izraelske vojake oprala odgovornosti za smrt dvanajstih Palestincev v štirih dneh. Preiskovalna komisija je zaključila, da so vojaki "sledili navodilom, kdaj naj streljajo". Incidenti so povzročili hude polemike v Izraelu in kritike predsednika države Mošeja Kacava, ki je izrazil obžalovanje za smrt "nedolžnih Palestincev".
Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat je v odzivu na zaključke izraelske preiskovalne komisije kot sramotno ocenil, da Izrael ne bo privedel pred sodišče tistih, ki so hladnokrvno ubili nedolžne otroke in njihove matere.
Med izraelsko vojaško operacijo na jugu mesta Gaze so bili 29. avgusta ubiti štirje člani neke palestinske družine. Mati, njena sinova in nečak so umrli, ko je na njihovo hišo padla tankovska granata.
V helikopterskem napadu izraelske vojske na domnevne palestinske skrajneže na severu Zahodnega brega so bili 31. avgusta ubiti dva petnajstletnika ter šestletna deklica in njen desetletni bratranec. Poleg omenjenih mladoletnih žrtev je bil v napadu sicer ubit tudi član Brigad mučenikov Al Akse.
V bližini judovske naselbine Bani Naim pri Hebronu na jugu Zahodnega brega pa so izraelski vojaki 1. septembra ubili štiri Palestince. Po navedbah očividcev je šlo za palestinske delavce. Izraelski radio je o dogodku poročal, da so vojaki streljali na "sumljive sence" na nekem polju. Pri žrtvah zatem niso našli orožja, temveč le delovno orodje.
Hezbolah zavrača ameriške grožnje
Skrajno libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah zavrača grožnje ZDA, ki jih obtožujejo terorizma, pripravljeni pa so tudi soočiti se z vsakršno agresijo proti Libanonu. "Ameriške grožnje so znova potrdile popolno pristranskost ZDA in njihovo podrejanje političnim, varnostnim in vojaškim zahtevam judovskega sovražnika," je trdijo. Hezbolah se je s tem odzval na izjave namestnika ameriškega državnega sekretarja Richarda Armitagea, ki je v četrtek izjavil, da bo Hezbolah tarča ameriške protiteroristične kampanje, ko bo čas za to. "Gibanje Hezbolah je na seznamu. Njihova ura bo nedvomno prišla. Gibanje bo moralo plačati za prelito kri, česar ne bomo pozabili," je dejal Armitage.
Po mnenju Hezbolaha so Armitageove izjave niso ničesar drugega kot neresnice, katerih cilj je preslepiti javno mnenje, da bi opravičili ameriško agresijo. Po ameriškem mnenju je gibanje Hezbolah odgovorno za protiameriške napade v Libanonu v času vojne med letoma 1975 in 1990, odgovornost za katere so prevzele skupine islamskih skrajnežev. Hezbolah, ki ga podpirajo Bejrut, Damask in Teheran, odgovornosti za protiameriške napade ni prevzelo, temveč vztraja, da je njegov boj namenjen proti izraelski zasedbi.
