Poglavitni razlog, ki vodi v spolno nasilje, je neenakost, kar predstavlja tudi prekarno delo. "Vemo, da je prekarizacija sektorja eden od razlogov, zakaj so te neenakosti in tudi spolno nasilje tako prisotni. Gre za nesigurne pogoje, kjer ni jasnih razmerij, razmerja moči pa so zelo skrita v enkratnih odnosih, v katere delavke in delavci v kulturi vstopamo," pojasnjuje Urška Jež iz Mesta žensk.
Koliko je takšnih primerov, ne ve nihče. Zato morajo, preden se sploh lotijo tega, kako bodo žrtvam pomagali, zbrati podatke.
"V resnici za področje kulture nimamo podatkov in lahko samo sklepamo, da se trend iz splošnega delovnega okolja, ki ga preučuje SURS, preliva tudi v kulturo," je prepričana Tjaša Pureber iz Direktorata za razvoj kulturnih politik.

Akcijski načrt bi sicer lahko začel izvajati januarja prihodnje leto."O tem bomo razmišljali, pripravljali, videli, katere so tiste točke, ki bi se jih dalo zakonodajno kaj spremeniti, katere pa so tiste stvari, ki jih lahko spremenimo brez zakonodajnih predlogov," razlaga ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Zgled iz tujine
Primer dobre prakse, ki prihaja iz Avstrije, je organizacija Vera, ki je specializirana za nudenje pomoči delavcem v kulturi, ki so žrtve spolnega nadlegovanja ali napada. Trenutno pomoč nudijo pri kar 30 primerih.
"Veliko ljudi pride do nas z vprašanjem, kaj lahko naredim, kako naj se branim pred napadi, ne da ogrožam svojo kariero. Je zelo relevantno vprašanje in upravičeno: Kaj se mi bo zgodilo, če spregovorim?," pojasnjuje Marion Guerrero iz organizacije Vera.
Takšna organizacija, ki bi jo tudi finančno v celoti podpiralo ministrstvo, bi nedvomno pomagala tudi v slovenskem okolju, se strinjajo pri Mestu žensk.
"Ekonomska varnost je pomemben dejavnik, ki vpliva na to, da se situacija izboljša. In če se organizacija, ki se s temi vprašanji ukvarja, ne ukvarja s svojim obstojem, ampak primarno s svojim poslanstvom, lahko svoje delo opravlja boljše," je prepričana Ježeva.
Primeri, ki v Sloveniji odmevajo
Dolgoletni molk o tem, kaj se dogaja za kulisami, je sicer po zgledu kolegic iz tujine v oddaji Tednik prekinila igralka Mia Skrbinac, ki naj bi jo med študijem na akademiji spolno nadlegoval profesor.
"Sram me je bilo to priznati sami sebi. Imela sem se za močno žensko z jasnimi stališči. To, da se ne znam v taki situaciji odzvati, da otrpnem, mi je bilo zelo težko nositi," pove igralka.
Pred meseci je v javnosti močno odmevala afera Fotopub, kjer naj bi bilo omamljenih in kasneje spolno zlorabljenih več deset deklet. Policija je podala 12 sumov kaznivih dejanj, v katerih so ugotovili devet oškodovancev in odkrili tri osumljene osebe.
"Vsekakor je izjemno pomembno, da slišimo, prisluhnemo vsemu, kar se dogaja in zato je treba odpreti tudi varen prostor, kjer se lahko pogovarjamo," še dodaja Vrečkova, ki poudarja, da je kakršno koli spolno nasilje na delovnem mestu popolnoma nesprejemljivo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.