Tujina

Ministri rešujejo Zemljo

Bali, 12. 12. 2007 13.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

"Če zapustimo Bali brez doseženega preboja, smo svetovno prebivalstvo pustili na cedilu," je dejal Ban Ki Mun.

Na konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah na Baliju so se začela odločilna pogajanja na ministrski ravni, ki se jih udeležuje tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Okoli 130 ministrov bo skušalo doseči dogovor o začetku pogajanj za nov sporazum na svetovni ravni glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb po letu 2012, ko se konča prvo obdobje obveznosti Kjotskega protokola.

"Naših otrok ne smemo oropati prihodnosti."

Ministri na Baliju iščejo rešitev, kako preprečiti podnebne spremembe
Ministri na Baliju iščejo rešitev, kako preprečiti podnebne spremembe FOTO: Reuters


S temi besedami je ministre uvodoma nagovoril generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Klimatske spremembe so najpomembnejši izziv našega časa, svet pa za zdaj še poseduje sredstva za preprečitev najhujših klimatskih sprememb ter odpravo že povzročenih posledic. "Klimatske spremembe niso le grožnja, so tudi priložnost," je povedal Ban Ki Mun in izpostavil nujnost čistejših tehnologij.

Po Kjotskem protokolu države v razvoju niso bile dolžne zmanjšati emisij toplogrednih plinov, marveč zgolj upočasniti trende njihovega naraščanja. Vprašanje je, kakšno formulo za uspeh bo prinesel Bali.

Bogate države je pozval, naj svoje dosežke na tem področju delijo z revnimi. "Klimatske spremembe zadevajo nas vse, a ne vseh enako: tisti, ki so najmanj krivi, so najbolj prizadeti," je dejal generalni sekretar ZN. Ministre je pozval, naj oblikujejo smernice za nov sporazum o boju proti klimatskim spremembam. "Če zapustimo Bali brez doseženega preboja, smo svetovno prebivalstvo pustili na cedilu."

Kako po letu 2012?

Kolesar si je zaradi onesnaženega zraka zaščitil obraz
Kolesar si je zaradi onesnaženega zraka zaščitil obraz FOTO: Reuters
Unija se je v začetku letošnjega leta enostransko zavezala k odločnim ukrepom za zajezitev podnebnih sprememb in pripravljena je storiti še več, če bodo pripravljenost za sodelovanje pokazali tudi drugi dela sveta. EU namreč prispeva v svetovno kvoto izpustov le razmeroma skromnih 15 odstotkov in izjemnega pomena je, da ukrepajo tudi drugi deli sveta, so v sporočilu za javnost zapisali na okoljskem ministrstvu.

Kot so sporočili z ministrstva za okolje, mora podnebna konferenca prinesti dogovor o tem, kako po letu 2012, ko bo prenehal veljati Kjotski protokol, zagotoviti zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se konference udeležuje pripravljen, da bo čez nekaj tednov prevzel koordiniranje boja proti podnebnim spremembam v okviru držav Evropske unije, pa tudi zastopanja stališč EU v odnosu do tretjih držav. "Naloge, ki bodo izhajale iz zaključkov konference na Baliju, bodo na področju varstva okolja ključna tema našega predsedovanja," je povedal Podobnik.

V govoru na konferenci je Podobnik poudaril nujnost, da v prizadevanjih za zmanjševanje emisij sodelujejo prav vse razvite države, obenem pa tudi zagotovijo pomoč državam v razvoju v postopku prilagajanja za zmanjševanje emisij.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

goso
13. 12. 2007 10.11
Se strinjam, varčevanje in boljši izkoristek sta številka ena. Slovenija se tega ne zaveda, ker skoraj nič ne naredi v to smer. Ravno pred kratkim so namestili ob Večni poti 5x močnejše žarnice. Električarjev nihče ne kontrolira. Zemeljsko toploto izkoriščamo minimalno. Vendar , še nihče ni izračunal, koliko MW elektrike in MW toplote lahko privarčujemo. 2000 MW električne moči potrebujemo. Če takoj ugasnemo Šoštanj in Trbovlje , kje dobimo ca. 800 MW. Potrošnja elektrike gre 4% na leto. Brez druge nuklearke ne bo šlo, če hočemo premog izključiti (pa plin tudi). Med nuklearkami ima pa perspektivo zaradi bistveno manjše radioaktivnosti zlivanje jeder, fuzija, kot na Soncu, če bo ratalo seveda. Šele čez 50 let. Projekt ITER ima dobo 30 let. Brez nekoliko računanja so energetske izjave v zraku.
eastpa123@gmail.com
12. 12. 2007 18.37
Ljudje nismo sposobni uporabiti niti NAJBOLJ PREPROSTIH rešitev, katerima se pa reče VARČEVANJE in pa DOBER IZKORISTEK. Sploh ne potrebujemo nobene fuzije.
fmunih@email.si
12. 12. 2007 17.42
Z nadaljevanjem uporabe goriv iz naftnih derivatov in premoga, se klimatske spremembe ne bodo upočasnile. Potreben bi bil povsem nov pristop z uporabo fuzije in anhilacije. Če to še ne gre, pa z cepitvijo jeder, kar je že dobro utečeno.