Konkretneje gre za izračune za finančne tokove posameznih novih članic v obdobju od njihovega predvidenega vstopa v letu 2004 do izteka sedanjega proračunskega obdobja konec leta 2006. Ministri bodo skušali doseči napredek pri usklajevanju stališč do finančnih vprašanj širitve, kjer se članice še vedno precej razhajajo. Dokončno skupno izhodišče na to temo naj bi petnajsterica sicer zavzela na vrhunskem zasedanju konec meseca, s čimer se bo sklepna faza pogajanj s kandidatkami lahko začela.
Poleg širitve bodo ministri, kot omenjeno, obdelali še vrsto drugih tem. Med drugim bodo govorili o blokadi v pogajanjih o obdavčitvi prihrankov s Švico, ki zavrača avtomatično izmenjavo podatkov o dohodku na prihranke, ki jih državljani EU dobijo v Švici.
Petnajsterica zdaj razmišlja, da bi zamrznila tudi pogajanja o vseh drugih sporazumih med stranema, če napredka pri omenjeni ne bo. Ministri bodo govorili tudi o obdavčitvi v energetiki, kar je stalna tema njihovih zasedanj, pa tudi o koordinaciji gospodarskih in zaposlovalne politike ter o gospodarskih odnosih z Rusijo.
Francija ne pristaja na zniževanja primanjkljaja že od leta 2003
Finančni ministri evroobmočja so dogovorili, da bodo vse države s previsokim proračunskim primanjkljajem od leta 2003 dalje zniževale primanjkljaj vsaj za 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda na leto. Francija, sicer ena od štirih članic z visokim primanjkljajem, pa na to ni pristala in je napovedala, da bo z brzdanjem primanjkljaja začela šele leto kasneje, torej leta 2004.
Pariz je za letos napovedal proračunski primanjkljaj v višini 2,6 odstotka BDP, kar je skoraj še enkrat več kot lani, in sicer zato, ker se je nova francoska vlada odločila za povečanje izdatkov za obrambo in še nekatere druge ukrepe, ki naj bi spodbudili gospodarsko rast.
Takšno raven primanjkljaja naj bi država obdržala tudi v prihodnjem letu, zato je finančni minister Francis Mer zavrnil prepričevanja, da je zmanjševanje primanjkljajev prej nujno. "Francija ima v letu 2003 druge prioritete, kot je večja poraba za obrambo," je dejal Mer.
Ob odsotnosti soglasja glede tempa zniževanja primanjkljajev pa se ministri na zasedanju, ki se je začelo v ponedeljek zvečer in končalo v zgodnjih jutranjih urah, tudi niso dogovorili glede konkretnega roka za uravnoteženje proračunov v vseh članicah evroobmočja.
Komisija je predlagala, da naj se sedanji rok, to je leto 2004, podaljša za dve leti, ker cilja prej zagotovo ne bo moč doseči, vendar ga niso potrdili. Rok bo določen, ko bomo preučili letno izvajanje pakta o stabilnosti in rasti v posameznih članicah, je napovedal predsedujoči srečanju, grški finančni minister Nikos Kristodulakis.
Kot je znano, pakt, temeljni mehanizem za zagotavljanje gospodarske stabilnosti v EU in predvsem v evroobmočju, predpisuje srednjeročno uravnoteženje proračunov, kot najvišji še dovoljeni prag za proračunski primanjkljaj pa določa tri odstotke BDP.
Duisenberg: Članice EU morajo uravnotežiti svoje proračune
Države članice evroobmočja morajo uravnotežiti svoje proračune, saj to zahtevata tako pogodba o EU kot pakt o stabilnosti in rasti, je pred odborom za gospodarske in denarne zadeve v Evropskem parlamentu poudaril predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg. Proračunov v sedanjem obdobju nizke gospodarske rasti ne gre obremenjevati z dodatnimi izdatki, ki povečujejo primanjkljaj, temveč je slednjega treba obrzdati, je v svojem rednem trimesečnem poročanju pred odborom še poudaril Duisenberg.
Visoki primanjkljaji v nekaterih državah - gre za Portugalsko, Nemčijo, Francijo in Italijo - so po njegovem posledica dejstva, da te države niso izkoristile obdobja visoke gospodarske rasti, temveč so le povečevale porabo. V trenutno zelo negotovem obdobju pa je tudi zelo pomembno, da makrogospodarske politike ostanejo usmerjene srednjeročno.
Duisenberg je sicer tudi potrdil, da gospodarski izgledi do konca leta niso ugodni. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) bo do konca leta zelo skromna, izboljšanje pa gre pričakovati šele v prihodnjem letu. Inflacija se bo v evroobmočju do konca leta 2002 gibala okrog dveh odstotkov, šele v prihodnjem letu pa znova padla pod to mejo. Takšno stanje je delno posledica slabih izgledov v celotnem svetovnem gospodarstvu ter tudi političnih razmer v svetu, ki povzročajo precejšnjo negotovost, je še povedal Duisenberg.
