Pred hrvaško vlado in premierko Jadranko Kosor je eno najtežjih let. Po eni strani se naši južni sosedje spopadajo s krizo, po drugi pa si poskušajo zagotoviti čim hitrejši vstop v Evropsko unijo. In prav tu se stvari vse bolj zapletajo. Odnose s Slovenijo bi, potem ko je steklo reševanje mejnega vprašanja, lahko zapletla Nova Ljubljanska banka, Nemčija grozi z blokado zaradi neučinkovitega boja proti korupciji, Nizozemska zaradi nezadostnega sodelovanja s haaškim sodiščem.
Dovolj razlogov, da je treba trdo delati tudi čez poletje, zaradi česar je Kosorjeva ministrom prepovedala koristit letni dopust. "Pred nami je še veliko dela, zato sem celotno poletje razglasila za delovno. Ministri bodo smeli na dopust le za nekaj dni po 5. avgustu, dnevu domovinske hvaležnosti,“ je povedala v intervjuju za Jutarnji list. "Vsi moramo delati vse poletje, ker so razmere težke.“
Vprašanje hrvaških varčevalcev spet na tapeti
Med hrvaško-slovenskimi spori, ki še čakajo na rešitev, se je v ospredje minuli teden spet prebilo vprašanje hrvaških varčevalcev. Guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski je dejal, da Novi Ljubljanski banki ne bo dovolil vstopa na hrvaški trg, dokler to ne bo rešeno, na drugi strani pa je uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic zagrozil, da bi Slovenija v tem primeru lahko znova posegla po blokadi pristopnih pogovorov. Kosorjeva sicer pravi, da je Pahor to možnost zavrnil, a se bo kljub temu sestala z Rohatinskim.
Oglasil pa se je tudi slednji. Tako kot Kosorjeva je dal intervju za Jutarnji list in v njem povedal, da centralna banka ne bo nasprotovala vladi, če se bo ta odločila za poplačilo dolga varčevalcem. "Če se vladi zdi, da je vstop v Evropsko unijo tako pomemben, naj sama, iz proračuna, vrne dolg varčevalcem. Centralna banka temu ne bo nasprotovala,“ je dejal. Ob tem pa pribil, da Hrvaška v Evropsko unijo na bo vstopila "na račun varčevalcev, ki so bili enostavno prevarani“.
Žbogar: Slovenija ne bo ovira
Zunanji minister Samuel Žbogar je povedal, da Slovenija ne bo ovira pri odpiranju zadnjih treh poglavij v pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo. Verjame tudi, da bo problem Ljubljanske banke mogoče rešiti "v duhu sporazumevanja, ki je veljal med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem letu".
Na vprašanje, ali ima Slovenija še kakšne probleme glede odpiranja poglavij o zunanji politiki in konkurenci, pa je minister dejal: "Ne, mislim, da nimamo problemov."
Brammertz nezadovoljen
Hrvaška računa na to, da bo na pristopni konferenci 30. junija odprla še zadnja tri preostala poglavja v pogajanjih z EU: o pravosodju, o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki ter o konkurenci. Za odprtje prvega je pomembna ocena glavnega haaškega tožilca Sergeja Brammertza na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu, ki je ocenil sodelovanje z Zagrebom. Brammertz je okrcal tako Hrvaško kot Srbijo, ki bi morali po njegovem mnenju bolj sodelovati s sodiščem, saj se čas izteka. Kljub temu pa naj bi 30. junija Hrvaška odprla eno najtežjih poglavij z EU. Tako izhaja iz današnje odločitve na zasedanju zunanjih ministrov EU, da naj bo popolno sodelovanje s haaškim sodiščem pogoj za zaprtje tega poglavja. Odločitev, da naj bo popolno sodelovanje s haaškim sodiščem pogoj za zaprtje poglavja o pravosodju, je bila po navedbah virov pri EU sprejeta po pogovorih z glavnim haaškim tožilcem Sergeom Brammertzom na zahtevo Nizozemske in še nekaterih držav članic.
Slovenski zunanji minister Žbogar je o poročanju Brammertza povedal, da je bilo kritično, predvsem v smislu, da "ni nič novega glede sodelovanja v povezavi s topniškimi dnevniki" in da "Hrvaška prav velikega napredka glede teh dnevnikov ni storila". Kljub temu pa tudi vodja slovenske diplomacije meni, da bo poglavje o pravosodju "šlo naprej", torej da bo verjetno odprto na pristopni konferenci konec meseca, na zadnji dan španskega predsedovanja EU. Slovenija pri tem po njegovih besedah "vsekakor ne bo ovira".
"Kolikor sem razumel današnjo razpravo: države, ki so imele pomisleke, naj bi sicer pomisleke glede nujnosti sodelovanja s sodiščem še vedno imele, a naj bi to premaknile na postopek, ko bo poglavje že odprto," je dejal minister Žbogar.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.