Mini slovensko, maksi avstrijsko

Delavci cestne uprave so davi na zgolj nemške krajevne table v Pliberku in Drveši vasi na avstrijskem Koroškem pripeli majhne tablice s slovenskim imenom kraja. Tako naj bi bila po prepričanju deželnega glavarja avstrijske Koroške Jörga Haiderja izpolnjena odločba avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji. Vodilni avstrijski pravniki so Haiderjev ukrep ocenili kot nedopusten in diskriminatoren, narodni svet koroških Slovencev (NSKS) pa je napovedal kazensko ovadbo.

Avstrijsko ustavno sodišče je decembra 2005 odločilo, da morajo topografski napisi v Pliberku in Drveši vasi biti tako nemški kot slovenski, vendar je Haider tedaj sporočil, da do tega ne bo prišlo. Februarja lani je zato za nekaj metrov premaknil enojezične krajevne table, da bi se tako izognil izpolnitvi odločbe. Ustavno sodišče je junija lani to ravnanje obsodilo kot protizakonito.

Haider je nato avgusta pod nemške krajevne table v omenjenih krajih pripel dodatne tablice v velikosti avtomobilskih registrskih tablic s slovenskim imenom kraja. Ustavni sodniki so obsodili tudi ta ukrep, nakar je Haider napovedal, da bodo odločbo o dvojezičnih krajevnih tablah izpolnili tako, da bodo majhne dodatne tablice pripeli na veliko enojezično krajevno tablo. To so delavci cestne uprave pri štirih krajevnih tablah v Pliberku in Drveši vasi opravili ob 7. uri.

Zloraba položaja in povzročitev splošne nevarnosti?

NSKS je po "ponovnem zasmehovanju in ponižanju slovenske narodne skupnosti" pozval avstrijsko vlado, da nujno ukrepa. Ob tem opozarja, da krajevne table, na katere so pripete dodatne majhne tablice s slovenskim imenom kraja, nikakor ne ustrezajo 7. členu Avstrijske državne pogodbe (ADP) in odločbam ustavnega sodišča.

Table v Pliberku in Drveši vasi, ki pomenijo tudi omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, so po oceni NSKS sedaj neveljavne. Zato naj bi veljala splošna dovoljena hitrost 100 kilometrov na uro. Po prepričanju NSKS sta Haider in njegov namestnik ter deželni referent za promet Gerhard Dörfler odgovorna za ogrožanje prometne varnosti in naj bi osebno jamčila za morebitno nastalo škodo. NSKS je zato napovedal, da bo proti Haiderju in Dörflerju podal kazensko ovadbo, med drugim zaradi zlorabe uradnega položaja in povzročitve splošne nevarnosti.

Haider: Zakaj se vlada ne odziva na "provokacije" iz Slovenije?

Haider je pred tem znova, že tretjič od leta 1991, napovedal razglasitev "svobodne države Koroške". To ime naj bi odražalo "posebno vlogo in zgodovino" Koroške znotraj Avstrije, bilo pa naj bi tudi odziv na odnos avstrijskih zveznih oblasti do te zvezne dežele. Kot primer slednjega je sicer Haider navedel vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel.

Nemški izraz za svobodno državo, freistaat, je nastal v 19. stoletju kot nemška različica za republiko. Po prvi svetovni vojni si je več nemških pokrajin nadelo to ime, danes pa se s sklicevanjem na svojo zgodovino tako imenujejo v Nemčiji le še Bavarska, Saška in Turingija, kar pa v politični in pravni praksi ne igra nikakršne vloge.

Haider je zamisel o "svobodni državi Koroški" prvič predstavil leta 1991, vendar je po njegovi odstavitvi s položaja deželnega glavarja ideja hitro zamrla. Drugič jo je za kratek čas obudil leta 2003, tretjič pa letos.

Haider: Ne gre za pustno šalo

Kot je dejal Haider na prireditvi svojega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) v Grebinju na avstrijskem Koroškem, zamisli o svobodni državi Koroški ne bi smeli razumeti kot pustno šalo. Takšno "vizijo" naj bi namreč imel že ob vstopu v politiko pred več ko 30 leti, je zatrdil.

Sedaj naj bi njegovi zamisli botrovala "ponovna vzpostavitev rdeče-črnega sistema" v Avstriji med socialdemokratsko (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP) ter "poseben zgodovinski razvoj" dežele Koroške.

S sklicevanjem na tako imenovani obrambni boj in na plebiscit leta 1920 je Haider menil, da naj bi prebivalci Koroške "vedno skrbeli za deželno enotnost". Zamisel o svobodni državi naj bi bila zato "opredelitev za domovino, za njeno ponosno zgodovino, svojevrstnost in poseben položaj".

'Ali nismo nič vredni?'

Haider je ostro kritiziral tudi avstrijsko zvezno vlado, ker se po njegovih besedah "ne postavi proti provokacijam Slovenije do Koroške". Pri tem je omenil upodobitev knežjega kamna na slovenskem evrskem kovancu za dva centa in slovenske šolske zemljevide, v katerih naj bi bilo "pol avstrijske Koroške prikazane kot slovensko teritorialno ozemlje". "Mar nismo nič vredni," se je glede tega še vprašal Haider ob napovedi, da bodo razglasili avstrijsko Koroško kot "svobodno državo".

Za razglasitev avstrijske Koroške kot svobodne države bi sicer bila potrebna dvotretjinska večina v deželnem zboru za potrebne ustavne spremembe. Tako SPÖ kot tudi ÖVP in Zeleni na avstrijskem Koroškem pa so se že jasno distancirali od Haiderjeve zamisli.