Več tisoč ljudi se je danes v Srebrenici poklonilo žrtvam genocida, v katerem je bilo pred 21 leti ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Med slovesnostjo so v spominskem centru Potočari pokopali posmrtne ostanke 127 žrtev, ki so jih lani odkrili v skupinskih grobiščih in jih uspeli identificirati.
Najmlajši izmed danes pokopanih srebreniških žrtev je bil 14-letni Avdija Memić, najstarejša pa 77-letni Mustafa Hadžović. Le enajst od 127 žrtev so pokopali v celoti, pri preostalih so namreč našli le dele trupel.
Slovesnosti v Srebrenici so se udeležili lokalni politiki in predstavniki tujine, med njimi sedanji in nekdanji predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Theodor Meron in Carmel Angius. Navzoč je tudi vodja turške diplomacije Mevlet Cavusoglu.
V Srebrenico letos niso povabili predstavnikov Srbije, potem ko je bil srbski premier Aleksandar Vučić med lansko slovesnostjo tarča napada. Župan Srebrenice Ćamil Duraković je pred časom dejal, da Vučić ni zaželen na slovesnosti, dokler Beograd ne bo priznal, da je bil poboj več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 genocid.
V Srebrenici je tako danes navzoč zgolj vodja srbske opozicijske stranke LDP Čedomir Jovanović, sicer pa je zaradi nepovabila uradnih srbskih predstavnikov zunanji minister BiH Igor Crnadak v začetku meseca zaposlenim na ministrstvu prepovedal sodelovanje v pripravah spominske slovesnosti.
Navzoča sta bila tudi vodja turške diplomacije Mevlet Cavusoglu in zagrebški župan Milan Bandić. Versko slovesnost in pokop posmrtnih ostankov je vodil poglavar islamske skupnosti v BiH Husein Kavazović.
Agius je na slovesnosti skupaj s predsedujočim predsedstvu BiH Bakirjem Izetbegovićem danes znova pozval srbsko stran, naj prizna genocid v Srbiji. To bi bil korak k pravi spravi, je poudaril Izetbegović.
Agius pa je še poudaril, da je temelj vsake sprave pravica, pri čemer je izpostavil ključno vlogo haaškega sodišča. Njegov predhodnik Meron je izrazil prepričanje, da je haaško sodišče s svojimi sodbami prispevalo k temu, da na koncu zmaguje pravica, ne sila.
Srbski predsednik Tomislav Nikolić se je v soboto znova izrekel proti resoluciji, ki pokol v Srebrenici označuje za genocid, češ da ni mogoče sprejeti besedila, v katerem je kot žrtev prikazan zgolj en narod. Resolucijo je pripravilo več manjših srbskih strank.
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik pa je danes znova zanika genocid. Kot je dejal, Srbi genocida ne bodo nikoli priznali, ker do njega nikoli ni prišlo. Srebrenica sicer od konca vojne sodi v to srbsko entiteto v BiH.
'Srebreniški kriki groze ne smejo biti nikoli pozabljeni'
Žrtvam pokola v Srebrenici so se z minuto molka poklonili tudi zbrani na Prešernovem trgu v Ljubljani, pa tudi poslanci. Predsednik DZ Milan Brglez je v nagovoru poslancem poudaril, da moramo tako kot v prejšnjih letih tudi danes skrbeti za to, "da srebreniški kriki groze ne bodo nikoli pozabljeni in da bosta naša solidarnost in sočutje z žrtvami neomajna".
Kot je povedal, v teh dneh obeležujemo in se spominjamo bistvenih dogodkov in mejnikov, ki so botrovali nastanku Slovenije, ob čemer nas prevevajo občutki radosti, zadovoljstva in ponosa. "A moramo se zavedati, da takšnih spominov niso deležni vsi."
"Prav na današnji dan pred enaindvajsetimi leti se je na območju Srebrenice namreč pričel izvrševati eden najbolj krutih načrtov, ki za dosego nacionalističnih političnih ciljev ni izbiral sredstev, pa naj je ta še tako očitno kljuboval našim skupnim civilizacijskim normam," je nadaljeval Brglez.
"Srebreniški genocid je celotni mednarodni skupnosti - ali bolje rečeno, moralni skupnosti človeštva - zadal globoke rane. Podobe morja tisočerih v zeleno tkanino zavitih krst, ki se stapljajo z obmolklim srebreniškim gričevjem, bodo za vedno vtisnjene v naš kolektivni spomin ter obstale kot opomin, česa je zmožen človek, ko ga v njegovih dejanjih vodi najokrutnejše zlo," je poudaril.
Kot je še izpostavil, naši občutki ob vsakoletnem spominjanju žrtev ne smejo zvodeneti. "Naša vztrajnost spomina je namreč tista, ki v nas ohranja človeka in nam ne le omogoča, marveč zapoveduje, da se nečlovečnosti upremo ter razčlovečenje zavržemo."
Od 8372 ubitih doslej pokopali 6607
V pokolu v Srebrenici, ki so ga zagrešile srbske sile in ki velja za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, je bilo po podatkih spominskega centra pet mesecev pred koncem vojne v BiH ubitih 8372 ljudi. Več kot tisoč ljudi še vedno pogrešajo, je povedala predstavnica inštituta BiH za pogrešane osebe Lejla Cengić.
V Potočarih so doslej pokopali 6377 ljudi, 230 pa na drugih pokopališčih. Posmrtnih ostankov še 350 ljudi za zdaj niso pokopali, ker jih še niso identificirali ali za pokop niso dobili privoljenja svojcev. Srebreniške žrtve so odkrili v 77 skupinskih grobiščih.
