Švicarji so se danes odločali, ali podpirajo predlog, da bi z zakonom prepovedali minarete ob mošejah. Gre za prvi referendum v Evropi, ki bo imel neposreden vpliv na muslimane. Tiskovna agencija Reuters je poročala, da so neuradni podatki po zaprtju volišč ob 12. uri pokazali, da je referendum uspel, to pa potrjujejo tudi uradni rezultati, ki jih navaja švicarska tiskovna agencija ATS.
Podatki, ki zajemajo vseh 26 kantonov, tako kažejo, da je za prepoved glasovalo 57,5 odstotka volivcev, predlog pa so zavrnili v samo štirih kantnonih.
Tako visoke podpore ni pričakovala niti pobudnica referenduma, desničarska SVP, saj so javnomnenjske raziskave napovedovale, da bodo volivci predlog z majhno večino zavrnili. Preobratu bi lahko botrovala volilna udeležba, ki je bila s 54 odstotki presenetljivo visoka.
Iz urada varuha človekovih pravic Združenih narodov so že izrazili zaskrbljenost.
Muslimanska in krščanska skupnost osupli
Muslimanska skupnost je nad izidi osupla. "Najbolj boleča za nas ni prepoved gradnje minaretov, temveč simbol, ki ga to glasovanje sporoča. Muslimani se ne počutijo sprejeti kot verska skupnost," je dejal vodja islamskih organizacij v državi Farhad Afshar.
Presenečena pa je tudi krščanska skupnost v državi, ki se ji zdi "nesprejemljivo, da je verska manjšina podvržena neenakovredni obravnavi".
Da odločitev ni usmerjena proti muslimanom, njihovi veri ali kulturi, je sicer skušala biti spravljiva pravosodna ministrica Eveline Widmer-Schlumpf, ki je prepričana, da rezultati "odsevajo strah med prebivalstvom pred islamskimi fundamentalističnimi težnjami". Prepoved gradnje minaretov pa kljub temu po njenem ni pravi način za soočenje s tem.
Predsednik desničarske SVP, ki je predlagala referendum, Toni Brunner je medtem nad odločitvijo volivcev izrazil veselje. V odzivu je opozoril na to, da je šlo pri razpravi tudi za nekaj drugega kot zgolj za prepoved minaretov. "V Švici ne želimo nikakršne vzporedne družbe: kdor pride od zunaj, se mora držati naših pravil," je dejal Brunner.
Burne razprave pred referendumom
Sporni referendum je skupaj s kampanjo, ki je pozivala k prepovedi gradnje minaretov, sprožil burne odzive po vsej stari celini. Odprla so se številna vprašanja o multikulturnosti, vmešavanju v življenjski slog priseljencev in kršitvah človekovih pravic. V državi, kjer o spremembah zakonodaje odločajo skoraj izključno z neposredno demokracijo, je tako zaradi večmesečnih debat referendum prerasel zgolj vprašanje arhitekture in urbanističnega načrtovanja.
"Minaret nima nič z religijo. Je simbol politične moči, uvod v uvedbo šeriatskega prava,“ je dejal desničar iz švicarske ljudske stranke (SVP) Ulrich Schlüer. Švicarska vlada predlogu nasprotuje, zaradi česar je volivce že pozvala, naj ga zavrnejo.
Bele ovce brcajo črno
Omenjena stranka, ki je bila tudi pobudnik kampanje proti minaretom, je pred dvema letoma postala najmočnejša stranka v Švici. K uspehu je prispevala njihova antiimigrantska kampanja, za katero so bili značilni plakati s tremi belimi ovcami, ki brcajo črno ovco s švicarske zastave. Združeni narodi in organizacije za človekove pravice so kampanjo označile za pretirano rasistično.
Tudi tokrat ni bilo dosti bolje. Stranka je prelepila državo s plakati, na katerih je švicarska zastava, na njej pa minareti v obliki raket. Ob njih stoji ženska, pokrita z burko.
Kampanji so, zanimivo, nasprotovali cerkveni dostojanstveniki, judovska skupnost in seveda muslimanski voditelji. Švicarska zunanja ministrica Micheline Calmy-Rey je celo posvarila, da bi prav glasovanje za prepoved minaretov lahko državo ogrozilo in povečalo tveganje za islamski terorizem. Tamkajšnja pravosodna ministrica Eveline Widmer-Schlumpf pa je dodala, da bi takšna odločitev kršila zakone proti diskriminaciji, in celo javno izpostavila problematiko, kako so takšno podpihovanje sploh lahko dovolili. Basel in številna druga mesta so sporne plakate prepovedala.
Tudi poslovni svet nad aktualnim dogajanjem v državi ni navdušen. Razlog? Strpnost, človekove pravice, strah pred maščevanjem muslimanov, nezanemarljiv vidik pa je tudi poslovno sodelovanje z muslimanskim svetom.
Feministke za prepoved
Po mnenju mnogih podpihovalski kampanji pa se je pridružilo tudi nekaj levičarjev. Še posebej glasna je bila znana feministka in avtorica številnih knjig za samopomoč Julia Onken, ki je dejala, da so "mošeje moške hiše, minareti pa simboli moške moči“. "Gradnja minaretov je jasen znak, da država podpira zatiranje žensk,“ je prepričana.
Minaretov, roko na srce, res ni veliko. Od 150 mošej oziroma molilnic, kolikor jih je v državi, jih imajo minarete samo štiri. Po besedah desničarjev jih več tudi nočejo in zdaj je pravi čas za prepoved.
