Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je v uvodnem govoru obrambe, ki se nadaljuje pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, trdil, da Srbi nikoli niso začeli vojne. Po pričakovanju je Milošević sodišču predstavil dokaze, ki za vojno na Balkanu krivijo Zahod, ker ta ni ustavil razpada nekdanje Jugoslavije. Kot so napovedali njegovi pravni svetovalci, je Milošević začel svojo obrambo s prikazovanjem video posnetkov, tako kot je v preteklih dneh storilo tožistvo.
Obramba z video posnetkom
Na začetku nastopa je Milošević pokazal posnetek napada zveze Nato na ZRJ leta 1999, ki naj bi dokazoval, da je bila zahodna skupnost v času posredovanja zveze Nato proti Jugoslaviji "zavedena". Med drugim je prikazal televizijski prispevek iz leta 1999, ki naj bi podprl tezo, da so se na Kosovu dogajali pokoli srbskega prebivalstva in da je operacija zveze Nato predstavljala "kršitev mednarodnega prava, zaradi katere so umirali nedolžni civilisti". Video je montaža posnetkov s srbske televizije in programa Monitor, ki je bil predvajan na nemški regionalni televizijski mreži WDR, dokazovali pa naj bi, da jugoslovanske sile niso bile krive za smrt 25 Albancev v vasi Račak. Po Miloševićevih besedah naj bi trupla mrtvih civilistov v Račak prepeljali sami Albanci, da bi tako obtožili Srbijo ter upravičili Natovo posredovanje.
V Monitor je bil vključen tudi intervju s predstavnikom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Heinzom Loquaijem, ki je dejal, da je bilo "posredovanje Nata v nasprotju z mednarodno zakonodajo". "Za takšno posredovanje niso imeli mandata," je še dodal. Voditelj programa je zaključil, da so bili dogodki na Kosovu "uporabljeni za to, da bi zavedli nemško javnost".
Laži in propaganda
Ob koncu predvajanja, ki je trajalo skoraj eno uro, je Miloševič dejal, da so posnetki prikazali "le atom resnice v oceanu laži in propagande", ter obsodil "globalno uporabo medijev kot vojaškega sredstva" proti ZRJ. Nekdanji jugoslovanski predsednik je poudaril, da nikoli ni imel nikakršnega načrta za izgon kosovskih Albancev iz pokrajine. "To je nezaslišana in grozljiva laž" glavne haaške tožilke Carle Del Ponte, je dejal. Po njegovih besedah sta bila razloga za množični beg kosovskih Albancev dva: napadi Osvobodilne vojske Kosova (OVK) in bombardiranje zveze Nato, ki se je začelo 24. marca 1999.
Miloševič je pohvalil tudi "herojsko obrambo Srbov pred zavezniškimi napadi" in rekel, da vojska in policija nikoli nista pobijali civilistov, saj sta imeli izrecno prepoved najvišjih oblasti. To sicer ne pomeni, je priznal, da tega niso počeli določeni drugi posamezniki ali skupine, nikoli pa vojska in policija.
Srbi niso nikoli začeli vojne
Po Miloševićevih besedah se je vojna v BiH (1992-1995) začela z umorom očeta srbske neveste v Sarajevu, vojna na Hrvaškem (1991-1995) pa prav tako z napadi na Srbe. "Absurdno je obtoževati stran, ki ni odgovorna za vojno," je dejal.
Milošević je zanikal tudi navedbe, da naj bi se s pokojnim hrvaškim predsednikom Franjem Tudjmanom pogovarjal o razdelitvi BiH. "Ne vem, od kod je prišla izmišljotina, da sem se v Karadjordjevu s Tudjmanom pogovarjal o razdelitvi Bosne," je dejal. "Ne rečem, da ni bilo zamisli o tem, vendar niso bile nikoli moje in jih tudi nikoli nisem podpiral. Vsa ta leta sem se javno zavzemal za to, da se problem BiH lahko reši le s formulo, po kateri bi bili zaščiteni interesi vseh treh narodov," je zatrdil Milošević. Odločno je zanikal tudi trditve, da naj bi bil odgovoren za etnično čiščenje v BiH.
Čeprav tožilstvo trdi drugače, Milošević meni, da v Haagu ne sodijo le njemu, ampak celotnemu srbskemu narodu. Posebej je Miloševića razburilo, ker je tožilstvo govorilo o meji med Srbijo in Kosovom.
Pričal naj bi tudi Chirac
Milošević, ki meni, da proti njemu poteka političen proces, je napovedal, da bo kot pričo na sodišče med drugimi poklical francoskega predsednika Jacquesa Chiraca in ga zaslišal v zvezi z zavezniškim bombardiranjem Srbije. "Na televiziji sem ga poslušal, ko je dejal, da je rešil mostove v Beogradu, toda najpomembnejši mostovi so bili bombardirani in uničeni," je dejal Milošević, ki meni, da to dokazuje, da so o ciljih napadov odločali državni voditelji. V skladu s pravilnikom mednarodnega sodišča lahko tožilstvo in obramba pokličeta vse priče, ki jih želita.
Nekdanji jugoslovanski predsednik je sodišču prikazal vrsto posnetkov in fotografij posledic zavezniškega bombardiranja, tudi iznakaženih trupel žrtev, med drugim napada na poslopje televizije v Beogradu. Pokazal je tudi fotografije posledic napada na konvoj albanskih beguncev v Djakovici, v katerem je bilo ubitih 70 ljudi. Ob tem je obtožil zvezo Nato, da je na albanske civiliste streljala namerno, "ker so se vračali domov", kar naj bi pomenilo zanikanje trditev Zahoda, češ da je šlo na Kosovu za etnično čiščenje. Miloševič je pohvalil tudi herojsko obrambo Srbov pred zavezniškimi napadi in zatrdil, da vojska in policija nikoli nista pobijali civilistov, saj sta imeli izrecno prepoved najvišjih oblasti. To sicer ne pomeni, je priznal, da tega niso počeli določeni drugi posamezniki ali skupine, nikoli pa vojska in policija. "V srbski vojaški tradiciji je življenje vojnega ujetnika sveto," je še dejal. Glavni haaški tožilki Carli Del Ponte je očital, da ni nikoli sprožila preiskave o t. i. "kolateralni škodi", ki so jo povzročili napadi zveze Nato na cilje v Jugoslaviji.