Tujina

Lakota prizadela 50 milijonov ljudi

Bruselj, 04. 07. 2008 08.42 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Po nekaterih podatkih se je zaradi visokih cen hrane v letu 2007 število lačnih oseb povečalo za 50 milijonov. Poplave in suša tako prav tako negativno vplivajo na proizvodnjo hrane.

Direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo Jacques Diouf je potrdil, da se je število lačnih v svetu zaradi visokih cen hrane povečalo za 50 milijonov. "Revne države resno občutijo visoke cene energentov in hrane,“ je poudaril v Bruslju.

Poplave in suše še posebej negativno vplivajo na proizvodnjo hrane.
Poplave in suše še posebej negativno vplivajo na proizvodnjo hrane. FOTO: Reuters

Diouf je vzrok za prehrambeno krizo pripisal visokim cenam energentov in pa predvsem povečanim potrebam po prehrambenih izdelkih v državah v razvoju. V teh državah je mogoče zaznati visoko rast populacije in nezadostno proizvodnjo hrane, na katero pa vplivajo tudi klimatske spremembe. Poplave in suša tako še posebej negativno vplivajo na proizvodnjo hrane. Po njegovem mnenju morajo države najti nove rešitve, kako se spopasti s problemom prehrambene krize.

Filipinci hrano iščejo v smeteh
Filipinci hrano iščejo v smeteh FOTO: POP TV

"Potrebujemo novo in močno partnerstvo, da razrešimo problem prehrane v revnih državah. Posamezne institucije ali pa države same ne bodo mogle razrešiti krize“. Omenil je še, da mednarodne institucije, vlade v državah v razvoju, civilna družba ter privatni sektor lahko skupaj odigrajo pomembno vlogo v boju proti lakoti.

Sedanje stanje je tudi posledica zanemarjanja kmetijstva s strani mednarodne skupnosti. V teh državah, za razliko od razvitih držav, kjer namenijo več kot pet odstotkov bruto družbenega proizvoda za raziskave in razvoj na področju kmetijstva, namenijo zgolj 0,6 odstotka. "Podpora kmetom in pomoč pri dobavi semen in gnojil bi v teh državh morala biti prioriteta, če hočemo povečati proizvodnjo hrane, je še dejal Diouf.

Da bi zmanjšali število podhranjenih oseb – med katerimi je na tisoče otrok – po svetu, bi se morala globalna produkcija hrane do leta 2050 podvojiti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (24)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

brankasrbijanka
05. 07. 2008 22.54
Kot je že nekdo spodaj zapisal je prioriteta ustvariti boljše življenjske pogoje v državah tretjega sveta. Omogočiti jim, da si lahko sami pridelajo hrano, gojijo govedo, koze (???) za meso, mleko. Pa izobraževanje.. Saj vem, da nisem odkrila tople vode, vendar s paketi hrane in humanitarno pomočjo ni problem rešen dolgoročno. Naučiti kako in dati pogoje za življenje. To si vsi zaslužimo.
toomm
05. 07. 2008 22.42
vse to je delo reziserjev genocida, tretji svet bi se moral mnozicno upreti, dost je te svinjarije,
Prvo Borec
05. 07. 2008 10.49
Kapitalizem je k-u-r-b-a !!
Ariella
04. 07. 2008 22.31
jonson, se absolutno strinjam...
jonson
04. 07. 2008 17.05
Problem je, da v idejo, da je "namen hrane, da se z njo nahrani ljudi in ne trguje z namenom dobička" ne verjame večina ljudi. Nekateri imajo mnenje, da morajo lačni, revni in neizobraženi prebivalci zemlje umreti, ker jih je preveč in delajo samo zgago. Zato pa mora biti svetovna prioriteta: nahranit lačne ljudi, poskrbeti za straho nad glavo (tisto osnovno), poskrbeti za izobraževanje in zdravstveno varstvo. Bolj sebično usmerjeni pridejo na dan z argumentom, da imamo tudi pri nas lačne in bose in moramo za njim poskrbeti. Ja, zakaj pa potem tega ne naredimo??
valy_slash
04. 07. 2008 14.09
Če bi dobro prebral komentar bi videl, da nisem napisala da ni potrebno deliti hrane. Nasprotno, se zelo strinjam s tem. Problem je le v tem, da pomoči in hrane ne delijo dovolj glede na to koliko je lačnih po svetu. In lahko stavim, da hrane niti polovica teh ljudi nažalost ne dobi. Se pravi kratkoročno gledano bi morali začeti deliti veliko več hrane, dolgoročno pa pomagat ljudem, da so sposobni sami proizvajati hrano. Gre seveda za ogormno stvari. Vendar je veliko ljudi lačnih celo v državah kjer imajo ogromne količine vode in imajo dokaj rodovitno prst. Možnosti obstajajo, vendar se ne izkoristijo. Kot si sam rekel ni akcije. Vprašajte se zakaj? Nažalost moje in tvoje razmišljanje ni realno, ker se višjim silam na tem svetu enostavno ne da ukvarjati ukvarjati s tem dokler jim beda prinaša korist.
jeranko
04. 07. 2008 13.50
kmet ni nič kriv krivi so trgovci politika.,..
jonson
04. 07. 2008 12.36
@ valy_slash Ja, če imaš doma otroke lačne jih moraš najprej nahraniti, dokler bo kaj zraslo bodo že umrli. Ampak tu gre tudi za 100 drugih stvari. Pomanjkanje vode, nerodovitna prst, politični sistemi, ki povzročajo selitev beguncev itd... Prvo in edino je potrebno deliti hrano. Od tam, kjer jo je preveč na mesto, kjer jo primanjkuje. Potem pa dolgoročne rešitve. O delitvi hrane sploh ne razmišljamo, kaj šele o dolgoročnih rešitvah. Ko pa bomo začeli deliti hrano, bomo "prisiljeni", da začnemo ukrepati tudi bolj dolgoročno. Imamo milenijske cilje ZN, problem je, ker ni AKCIJE!
Ranunculus
04. 07. 2008 11.35
veteran71 Računica je pravilna. Problem je v tem, da bi morale krave v osnovi jesti travo, pri čemer ljudem ne bi konkurirale. In ko bi bile vse trenutno travnate površine porabljene za pridelavo vegehrane, bi se tudi krave ukinile.
valy_slash
04. 07. 2008 10.59
To je logično, da lačen ne moreš obdelovati hrane! Toda čakati na to, da ti bo nekdo podaril tisto žemljico ali dve, medtem ko imaš doma lačne otroke. Seveda bi bilo idealno, da bi bogati dajali hrano revnim, toda kot si sam ugotovil pri takem sistemu to ne bo nikoli mogoče. Vse je fokusirano na ustvarjanje dobička. Zato je verjetno najbolj logična rešitev tisto kar sem spodaj napisala, vendar tudi do tega ne bo prišlo. Zakaj? Ker razvitim državam to ni v interesu. Zakaj? V nerazvitih državah dobijo skoraj brezplačno delovno silo, surovine in še in še.... In zakaj bi potem omogočili ljudem, da se sami naučijo proizvajati? Da bi imeli izgubo potem. Žalostno ampak resnično. Poglejte samo kako gresta Bushu in njegovim v nos sedaj Kitajska in Indija. Le zakaj? Žalostno je, da je za tako situacijo kriva peščica ljudi in mi ostale ovce, ki jih podpiramo ko kupujemo vse kar nam ponujajo. In še najbolj ironično je, da vsi vidimo v čemu je problem, vendar nihče od nas nič pri sebi ne spremeni. Vsi ostajamo še naprej ovce in zato bo situacija še vse hujša, ne samo v revnih državah.
veteran71@email.si
04. 07. 2008 10.57
Einstain je rekel da je prihodnost človeštva v vegetrjanstvu. Pa statistično poglejmo zakaj: Da krava predela žito ali sojo k jo kmet predela na njivi porabi 80% živila, samo 20% se ji naloži v meso, ki jo nato človek poje. Ko človek poje kravo porabi samo 20% zaužitega kravjega mesa oz se mu naloži v mišice itd. Kar dejansko prinese 4% porabe gledano od pridelave žita neprej. Zelo neracionalno!!! Z pol kilogramom mesa, ki ga poje 4 članska familija bi lahko z različnimi žiti in stročnicami nahranili najman 40 lačnih ust v Afriki. Toliko o lakoti. Da ne govorim da je kilo mesa 50 cenej od kilo tofuja to pa samo zato ker je mesni lobi tako močan da mu država daje subvencije. Žalostno a?....
trout80
04. 07. 2008 10.29
Hrane je dovolj za ves svet, vendar problem je v tem ker se kopiči v rokah bogatih. In ni ponujena revnim. To, da se pa hrana stran meče je pa kriva zakonodaja, saj včasih so ljudje hodli po pomije v razne gostilne, sedaj pač če se ne porabi se mora zavržiti. Predlagam ogled dokumentarca Future of food in pa contaminated. Kaj bo kaj po letu 2013 ka bodo kmetom subvencije ukinal. Kdo bo še kmetoval??!
Ranunculus
04. 07. 2008 10.24
Pr nas dejansko hrano mečemo v smeti. Kolegica dela v vrtcu in vsak dan domov odnese karton kruha, ki bi se sicer vrgel stran in ga posuši ter ga odda nekemu kmetu za živino. Da ne govorimo o pekarnah, ki morajo ves kruh, ki se ne proda odkupiti od trgovcev in ga ali predelati v drobtine ali posredovati kmetom za krmo. No, v določenih primerih ga ne morejo spraviti nikamor, ker ga je toliko in ga uničijo. Ali lahko dobrodelne organizacije kaj naredijo za to, da bi ta kruh spravile do tistih, ki ga rabijo? Saj je vseeno, če je star par dni. Če ga JJ priporoča slovencem, bi ga tudi zares lačni jedli...
mc_burek@email.si
04. 07. 2008 10.24
jah namesto d abi sadili in imeli več hrane, raje zidamo bajte in zazidavamo pridelovalne površine, ni čudno da cene rastejo. Ozelenit saharo (jo namakat) pa bo bolje
jonson
04. 07. 2008 10.18
Seveda je delitev hrane kratkoročna rešitev. Ampak trenutno najučinkovitejša. Lačen pa tudi ne moreš obdelovat zemlje, a ne? Vzrokov je verjetno več za dvig cen hrane. Poleg biogoriv so verjetno tudi družbe, ki si lastijo hrano in jo zadržujejo, da se njena cena dvigne. Njihov motiv je seveda dobiček. Tako kot biogoriva. Vedno je motiv dobiček.
valy_slash
04. 07. 2008 09.57
Številka bo nažalost vse večja in večja. Problem ni v tem, da nas je vse več in več oz. to ni glavni dejavnik. Ljudem je treba ponuditi možnost, da se sami naučijo proizvajati in jim za to omogočiti pogoje. Dobava hrane je samo trenutna rešitev, ki pa gledano na dolgi rok nima nikakršnega smisla. Toda vodilnim državam seveda ne ustreza, da bi nerzavite postale razvite. Primere mi verjetno ni potrebno naštevati, ker jih vsi poznamo.
theta
04. 07. 2008 09.57
Eni so lačni, mi pa hrano imenujemo "biogoriva" ? Sm spodaj svež članek iz Guardiana citiral, torej kriva so biogoriva za rast cen hrane, da ne bo nesporazumov tle:)
theta
04. 07. 2008 09.55
Eni so lačni, mi pa hrano imenujemo "biogoriva" ? Poglejte članek na Guardianu no, če le znate malo angelško:)
jonson
04. 07. 2008 09.46
Rešitev je delitev hrane med državami. Tisti, ki imajo jo posredujejo tistim, ki nimajo. Namen hrane je da nahranimo ljudi in ne z njenim trgovanjem za dobiček.
theta
04. 07. 2008 09.44
Biofuels have forced global food prices up by 75% - far more than previously estimated - according to a confidential World Bank report obtained by the Guardian. The damning unpublished assessment is based on the most detailed analysis of the crisis so far, carried out by an internationally-respected economist at global financial body.