V Meki pričakujejo okoli dva milijona muslimanov z vsega sveta. Oblasti Savdske Arabije so letos za varnost v svetem mestu zgradile nove nadzorne stolpe, iz katerih bodo spremljali gibanje množice in morebitne zaplete. Skoraj vsako leto se zaradi panike v množici zgodijo nesreče, da množica potepta vernike do smrti. Januarja letos je bilo med hadžem v hudi gneči do smrti poteptanih 364 ljudi, lani pa 251.
Tragedije se najpogosteje zgodijo med obredom kamenjanja hudiča pri vstopu na most, od koder verniki mečejo kamenje na tri stebre, ki poosebljajo hudiča in moč zla. Po tragedijah so most odstranili, tako da upajo, da bodo letos preprečili nove žrtve. Oblasti pa so vernike tudi pozvale, naj se kamenjanja udeležujejo v organiziranih skupinah in naj s seboj ne nosijo prtljage, starejšim in onemoglim pa priporočajo, naj najdejo koga, ki bo kamen vrgel namesto njih.
Samo letos naj bi od prihoda v Savdsko Arabijo umrla že 202 romarja, smrti pa so bile predvsem posledica srčnih težav. Savdsko ministrstvo za zdravje je mobiliziralo 9600 zdravstvenih delavcev, postavili pa so tudi 21 začasnih bolnišnic. Za zagotavljanje varnosti pa bo skrbelo najmanj 50.000 policistov. Ti naj bi preprečili tudi morebitne izbruhe nasilja med suniti in šiiti.
K Arafatu ob zori
Danes so se romarji zbrali v dolini Mine blizu Meke, v petek ob zori pa se bodo odpravili k vznožju gore Arafat, kjer je imel po islamskem verovanju prerok Mohamed svojo zadnjo pridigo. Tam bodo preživeli dan ob molitvi, s katero prosijo za milost in odpuščanje. V soboto se bodo vrnili v Mino, kjer bo potekalo simbolično kamenjanje hudiča, ki zaznamuje začetek muslimanskega praznika žrtvovanja eid al adha (kurban bajram), ko muslimani v spomin na preroka Abrahama zakoljejo ovco ali kako drugo žival. Hadž se bo končal v ponedeljek.
Kurban-bajram je čas, v katerem se izvršuje peta praktična islamska dolžnost-hadž. Ta praznik ima več pomenov. Prvi njegov pomen je, da je to praznik romanja v sveta mesta Meko, njeno okolico in Medino. Meka je rojstni kraj poslanca Muhammeda (Mohameda) toda to je tudi mesto, v katerem je zgrajen prvi hram na Zemlji. To je mesto poslanca Ibrahima (Abrahama) praočeta monoteističnih religij. Razodetje Kurana poslancu Muhammedu (Mohamedu) se je začelo v Meki in končalo na Arefatu, planoti v bližini tega mesta. V petek, 29. decembra, se bodo na tej planoti zbrali milijoni ljudi in bodo dan preživeli v molitvi.
Izročilo beleži, da je pred 1417 leti poslanec Muhammed (Mohamed) opravil poslovilni hadž (romanje) in je ob tej priložnosti imel znameniti govor pred okrog 100.000 romarjev na Arefatu. V tem govoru je poudaril pomembnost čuvanja ljudskega življenja in dostojanstva. Poudaril je ohranjanje bratskih odnosov med verniki in ljudmi na splošno. Kaba v Meki je duhovni izvir muslimanov, a romanje Kabe obnavlja in pomlajuje duh vernika.
Druga značilnost kurban-bajrama je spomin na poslanca Ibrahima (Abrahama) in dogodek, povezan s kurbanom. To je dejanje, ki dokazuje, da mora biti človeško življenje spoštovano kot svetost in da se mora kurbansko meso razdeliti kot darilo sosedom in kot miloščina revnim.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.