Ulice Barcelone so tako danes preplavili v katalonske nacionalne barve - rumeno in rdečo - odeti in z zastavami opremljeni protestniki, ki so vzklikali "neodvisnost". Po podatkih policije se jih je zbralo okoli milijon. Simbolično so podrli tudi zid, ki je predstavljal ovire na poti do suverene katalonske države.

Osrednje sporočilo protesta je zahteva za opustitev sodnih postopkov proti katalonskim voditeljem zaradi njihove vloge pri enostranski razglasitvi neodvisnosti oktobra lani. Trinajst nekdanjih visokih predstavnikov regije, med njimi tudi nekdanji predsednik Carles Puigdemont, je obtoženih upora, zaradi česar jim grozi do 25 let zapora.

Katalonski predsednik Quim Torra je v ponedeljek povedal, da bo pohod zaznamoval začetek "množične mobilizacije". "Vlada je odločena uresničiti republiko," je poudaril. "To je narod, ki čuti in želi postati svoboden," je dodal.

Vsi pa se s tem ne strinjajo, močan je namreč tudi tabor, ki se zavzema za to, da Katalonija ostane del Španije. Med tistimi, ki so obsodili proteste, je vodja stranke Ciudadanos v Kataloniji Ines Arrimadas. "Več kot polovica Katalonije danes ne more ničesar praznovati," je dejala.

Kritičen je bil tudi španski zunanji minister Josep Borrell, ki je tudi sam Katalonec. "Danes bi morali vsi Katalonci praznovati nacionalni praznik in ne samo poziva k neodvisnosti, ki ga podpira manj kot polovica prebivalstva," je dejal. 

Madrid popušča, Barcelona ne

Španski premier Pedro Sanchez je v začetku meseca predlagal pripravo referenduma o večji avtonomiji Katalonije, je pa izključil možnost glasovanja o neodvisnosti regije. Katalonski predsednik Torra je v odzivu povedal, da "je proces neodvisnosti nepovraten".

Regija s 7,5 milijona prebivalcev je neodvisnost enostransko razglasila konec oktobra 2017, potem ko je 1. oktobra izvedla referendum, na katerem so volivci podprli neodvisnost. Osrednja španska vlada je po razglasitvi neodvisnosti prevzela upravljanje regije. Politična kriza se je končala junija letos, ko je prisegla nova katalonska vlada, ki se je zavzela za dialog z Madridom.