'Mil in odločen pastir'

Benedikt XVI. je ob svoji prvi obletnici pontifikata v Vatikanu poudaril, da vsega dela ne more opraviti sam in pozval k molitvam, da bo "mil in odločen pastir Cerkve". Vidno ganjeni Benedikt XVI. je približno 50.000 vernikom, ki so se zbrali na Trgu Svetega Petra še dejal, da je bila zanj izvolitev za papeža "presenečenje", saj so kardinali izbrali, kot je dejal, "mojo malenkost", da nasledi "velikega Janeza Pavla II.".

Papež se je prvo leto posvečal predvsem Vatikanu

Kardinali elektorji z vsega sveta so pred letom dni v Sikstinski kapeli za novega vrhovnega poglavarja katoliške cerkve izvolili Nemca Josepha Ratzingerja. Ta si je izbral ime Benedikt XVI. in se v prvem letu papeževanja posvetil predvsem Vatikanu ter precej manj potoval od svojega predhodnika Janeza Pavla II.

19. aprila lani se je iz dimnika Sikstinske kapele pokadil bel dim, ki je vernikom oznanil, da je katoliška cerkev na enem najkrajših konklavov v zadnjih stotih letih dobila naslednika 2. aprila lani preminulega Janeza Pavla II. Nemec je bil tesen sodelavec pokojnega papeža in do njegove smrti prefekt kongregacije za nauk vere, veljal pa je tudi za ideologa Vatikana. Ob začetku vodenja Cerkve pod imenom Benedikt XVI. je napovedal da bo svoj pontifikat posvetil "stalnemu delu za obnovo celovite in jasne enotnosti vseh kristjanov" in se zavzel za medverski dialog.

Med novimi kardinali tudi Slovenec

Prvo leto papeževanja se je Benedikt XVI. večinoma posvetil Vatikanu. Na svojem prvem konzistoriju 25. marca je imenoval 15 novih kardinalov s štirih celin, med njimi tudi Slovenca Franca Rodeta, prefekta kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Med novimi člani kardinalskega zbora jih 12 še ni dopolnilo 80 let in imajo tako pravico v primeru smrti sedanjega papeža voliti novega.

''Bog je ljubezen''

Januarja je Benedikt XVI. objavil prvo encikliko. V 71 strani dolgem dokumentu z naslovom Deus est caritas (Bog je ljubezen) želi sveti oče prikazati bogastvo krščanskega pojmovanja ljubezni, ki je sestavljena iz različnih med seboj prepletenih razsežnosti, vse pa odsevajo ljubezen, s katero je Bog ustvaril svet in človeka. Enciklika je sestavljena iz dveh delov. Prvi govori o eni ljubezni, ki je ustvarila stvarstvo in odrešuje človeka, drugi pa o uresničevanju zapovedi ljubezni do bližnjega.

Sedanji papež je prvo leto pontifikata v primerjavo s predhodnikom znatno manj časa in pozornosti namenil potovanjem. Na prvo apostolsko potovanje se je podal v svojo domovino Nemčijo, kjer se je v Koelnu udeležil 20. svetovnega dneva mladih, sešel pa se je tudi z judovskimi in muslimanskimi verskimi voditelji, nemškimi škofi in nemškim političnim vrhom. Letos po doslej znanih podatkih papež načrtuje štiri potovanja v tujino - obiskal naj bi domovino svojega predhodnika Poljsko, rodno Bavarsko, Španijo in Turčijo.

Začetek beatifikacije Janeza Pavla II.

Odobril je razglasitev 19 novih svetnikov in blaženih. Novi papež je tudi odobril začetek postopka beatifikacije Janeza Pavla II. in to zgolj 42 dni po njegovi smrti. Pri tem je ravnal v nasprotju s kanonskim pravom, ki predvideva odlog petih let pred začetkom tovrstnega postopka.

Premalo storil za verski dialog?

Kritiki Benediktu XVI. očitajo predvsem, da v prvem letu ni storil dovolj za ekumenizem in medverski dialog. Kljub temu pa ga imajo verniki radi. Statistike namreč kažejo, da so bile napovedi o tem, da bo Benedikt XVI. med verniki manj priljubljen od svojega predhodnika, napačne. Nemec je namreč uspel pritegniti še več vernikov od Poljaka, česar verjetno ni pričakoval niti sam.

Premiki tudi v slovenski cerkvi

Cerkev na Slovenskem je že v prvem letu pontifikata novega papeža doživela precejšnjo spremembo, saj je 7. aprila dobila tri nove škofije - novomeško, celjsko in murskosoboško, obenem pa tudi drugo metropolijo s sedežem v Mariboru. Hkrati z ustanovitvijo novih škofij je papež imenoval tudi tri škofe-ordinarije kot upravitelje novih škofij. To so prve nove škofije na Slovenskem po več kot 500 letih, saj je bila ljubljanska škofija kot zadnja ustanovljena leta 1461. V Sloveniji med pozitivnimi vidiki manjših škofij izpostavljajo večjo preglednost škofije ter njeno neposrednejše vodenje oziroma bolj neposredno komunikacijo škofa z verniki in duhovniki.