Teroristi Islamske države očitno množično prodajajo lažne potne liste. Nemške oblasti so zato celo odločile, da potni listi prišlekov z območij, ki so pod nadzorom IS, niso veljavni. Več kot tri četrtine vseh beguncev, ki prihajajo v Nemčijo, sicer nima nobenih dokumentov, če pa jih že imajo, so ti pogosto dvomljivega porekla.
O tem je danes prvi poročal nemški časnik Spiegel, v Berlinu pa so to informacijo nato potrdili. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je bil sklep zveznega notranjega ministrstva o tem sprejet že 10. decembra in se izvaja od 16. decembra, nanaša pa se na potne liste, ki so bili izdani po 1. januarja 2015 na območjih sirskih mest Deir Ezor, Raka in Hasaka ter iraškega mesta Mosul in province Anbar.
Zato so se v Berlinu odločili, potem ko je IS v več mestih v Siriji in Iraku lani zavzela sedeže oblasti in pri tem zasegla številne bianko osebne dokumente. Varnostni organi sicer opozarjajo, da to, da ima nekdo ponarejene dokumente s strani IS še zdaleč ne pomeni, da je to osebo v Evropo poslala IS. Teroristi namreč dokumente preprosto prodajajo na črnem trgu in tako dobro služijo.
Novo pravilo tudi ne pomeni, da begunci s temi dokumenti več ne smejo priti v Nemčijo, saj lahko svojo pravico do bivanja in zaščite v državi npr. utemeljujejo tudi s kakšnim drugim dokumentom ali kako drugače. Pogoj je namreč, da je tako ali drugače mogoče potrditi njihovo identiteto, so pojasnili na ministrstvu.
Po Grčiji tava že več kot 25.000 migrantov
Medtem se močno zaostruje migrantska kriza v Grčiji. Po Grčiji trenutno tava že več kot 25.000 migrantov, kapacitet za njihovo namestitev in oskrbo ni več. Številni se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa vzdolž avtoceste med Atenami in Solunom pomikajo proti severu, nekateri so tam noč preživeli na prostem. Na meji z Makedonijo je medtem že okoli 6000 migrantov, do večera naj bi jih bilo 7000.
Številni so namreč peš na poti proti meji, poroča dpa. Ljudje, ujeti na meji, sicer postajajo vse bolj jezni. Kakih 400 je zjutraj in čez dan tudi mirno protestiralo ter z vzkliki in napisi "Odprite meje" zahtevalo, da jim pustijo naprej v Makedonijo.
Žariščne točke oz. centri za registracijo migrantov in sprejemni centri po Grčiji so povsem polni, poročajo lokalni mediji. Številni migranti so se zatekli v parke po Atenah in v bližnjem pristanišču Pirej. V to pristanišče je danes zjutraj prispel trajekt s še 440 migranti z otokov Lezbos in Ios.
Prevoz migrantov z otokov so sicer v petek omejili, saj skušajo oblasti nekako ustaviti prihajanje novih in novih ljudi na celino. Najmanj tri ladje, ki naj bi migrante prepeljale na celino, bodo tako ostale na otokih, na njih pa bodo za nekaj dni namestili migrante. Prihajanje novih migrantov prek Egejskega morja na otoke naj bi se sicer v zadnjih dneh malce zmanjšalo.
Slovenija, Hrvaška, Srbija in Makedonija so sicer v petek razkrile, da čez svoje meje po novem spuščajo le še po 580 migrantov na dan, že pred tem pa so začele izvajati tudi druge omejitve, zaradi česar je v Grčiji začel nastajati vse hujši zastoj. Mnogi svarijo pred humanitarno katastrofo.
Makedonija je sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij od četrtka zvečer čez mejo spustila le okoli 150 ljudi, nato pa je danes nepričakovano malce bolj odprla mejo in čez njo spustila še okoli 300 ljudi, poroča dpa.
Turisti odpovedujejo rezervacije
Kot še piše dpa, so kapacitete Grčije za namestitev in oskrbo beguncev dosegle svoje meje. Že tako ali tako obubožani državi pa poleg tega grozi hud udarec, saj turisti množično odpovedujejo svoja počitnice tam, novih rezervacij pa ni. Turizem pa predstavlja ključen vir denarja za Grke, saj prispeva kar četrtino njihovega BDP.
Po poročanju atenskega dnevnika Katimerini so prizadeti predvsem otoki na vzhodu Egejskega morja, kamor migranti najbolj množično prihajajo. Na Lezbosu naj bi tako beležili kar 90 odstotkov manj rezervacij kot lani, na Samosu pa 40 odstotkov manj.
Belgija z mejnim nadzorom, Evropska komisija kritična
Evropska komisija je medtem po poročanju medijev nezadovoljna zaradi odločitve Belgije, da začasno znova uvede nadzor na meji s Francijo, da bi ustavila prihod migrantov iz tabora v Calaisu.
Belgijski časnik Le Soir je danes poročal, da se lahko nadzor na meji uvede le za obdobje desetih dni in ne za cel mesec, kot to želi belgijska vlada. Da v komisiji menijo, da uvedba nadzora ni v skladu s schengenskimi pravili, naj bi po poročanju časnika La Libre Belgique izhajalo iz pisma, ki ga je evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos poslal belgijskemu premierju Charlesu Michelu in notranjemu ministru janu Jambonu. Pri komisiji so nato danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnili, da so od belgijskih oblasti zahtevali dodatna pojasnila.
Belgija je v torek sporočila, da začasno znova uvaja nadzor na meji s Francijo in da nanjo pošilja nekaj sto policistov. Minister Jambon je na novinarski konferenci takrat povedal, da so Evropsko komisijo obvestili o začasni opustitvi schengenskih pravil.
Kot je pojasnil, se želijo s tem ukrepom izogniti, da bi na belgijski obali zrasla nova migrantska taborišča, podobna tistim v Calaisu. Oblasti v Bruslju se namreč bojijo, da bodo šli migranti iz Calaisa v belgijsko pristanišče Zeebrugge, od koder prav tako plujejo ladje v Veliko Britanijo.
Evropska komisija je sicer pred dnevi tudi ostro kritizirala Avstrijo, ki se je odločila, da uvede dnevne kvote tako za število prošenj za azil, ki jih bo sprejemala, kot za število beguncev, ki jih bo preko svojega ozemlja spuščala v Nemčijo, da bodo lahko za azil zaprosili tam.
KOMENTARJI (1465)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.