Migracijski apartheid

Zakon, ki ga je pripravil notranji minister Nicolas Sarkozy, je naletel na ostro nasprotovanje opozicije, skupin za zaščito človekovih pravic, katoliške cerkve in nekaterih afriških držav. Kritiki pravijo, da je zakon namenjen izbiri najbolj nadarjenih ljudi iz držav, kjer jih najbolj potrebujejo, navadnim migrantom pa bo zagrenil življenje. Zgornji dom parlamenta bo o zakonu razpravljal junija.

"Ni ravno krščansko, da obdržiš najboljše, najslabše pa pošlješ nazaj," je menil lyonski nadškof, kardinal Philippe Barbarin. Reggae pevec s Slonokoščene obale Alpha Blondy pa je dejal, da gre za "migracijski apartheid, ki nas vrača v čas suženjstva, ko so trgovci izbrali najmočnejše in tiste z najboljšimi zobmi in jih odpeljali na zahod".

Notranji minister Sarkozy, ki se bo prihodnje leto potegoval za položaj predsednika republike, je prav danes odpotoval v Afriko, kjer ga verjetno ne čaka prijazen sprejem.

Zakon uvaja novo vrsto dovoljenja za bivanje, ki bo namenjeno tujcem s sposobnostmi, ki so pomembne za francosko gospodarstvo in trg delovne sile. Predpis hkrati zaostruje pogoje za priseljence, ki v Francijo prihajajo zaradi družinskih razlogov, trenutno pa je največ prav takšnih migrantov.

Tujci bodo smeli v Francijo le, če se bodo lahko preživljali z lastnim delom. Postopek za pridobitev osebnih dokumentov bo trajal dlje časa, s čimer želijo preprečiti navidezne poroke. Priseljenci bodo morali poleg tega podpisati "pogodbo o integraciji", s čimer se bodo obvezali, da bodo spoštovali francoski način življenja.

Zadnje štetje prebivalstva je pokazalo, da je leta 1999 v Franciji živelo 4,33 milijona tujcev, vsako leto pa se jim je po zakoniti poti pridružilo še 140.000 ljudi. Vsako leto naj bi v državo nezakonito vstopilo še 90.000 tujcev. Po podatkih vlade je v Franciji med 200.000 in 400.000 ljudi "brez papirjev".