'80 odstotkov migrantov 'izgine' med postopkom'

Davor Božinović je ob tem, poroča index.hr, dejal še, da Hrvaška ne bo dopuščala nezakonitih migracij na svoje ozemlje, ki da ga varujejo "v skladu z zakonodajo".

Švicarsko ekipo, ki je zdaj še tarča jeznih hrvaških spletnih komentatorjev, ki novinarjem sporočajo, "da poročajo o stvareh, o katerih v resnici ne vedo prav veliko, saj Švica ni ena od vstopnih držav migrantov, tudi med ciljnimi državami pa ni pri vrhu seznama", je sicer zmotilo vračanje migrantov čez mejo, kjer skupino hrvaška policija pospremi do meje in pošlje k sosedom, katerih varnostni organi pa v času vračanja niso prisotni. Prav tako so jim migranti dejali, da so bili žrtve nasilja, hrvaški policisti naj bi predvsem dosledno uničevali njihove mobilne telefone. 

Ekipa je dokumentirala štiri "skupinska vračanja" migrantov, v katerih naj bi prek meje v BiH – proti njihovi volji – vrnili približno 70 migrantov, večinoma iz Pakistana, Afganistana in Alžirije.

Na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve pa pravijo, da je šlo za "akcijo v skladu s schengenskim kodeksom, katere cilj je bil preprečiti nezakonit vstop migrantov v EU".

Minister še pravi, da gre za slab poskus, da se hrvaško policijo okrivi nasilništva. Kot dodaja, to ni prvi poskus. "To je že ne vem kateri posnetek, ki govori o nasilju hrvaške policije, v njem pa je vse razen nasilja," je dejal.

Zagotovil je tudi, da Hrvaška migrantom omogoča, da v skladu z zakonodajo zaprosijo za azil, če to želijo. A je dodal, da še v času azilnega postopka "iz države izgine okoli 80 odstotkov migrantov", zato je prepričan, da gre za zlorabo te možnosti.

"Ko jih nato ujamejo v Avstriji ali Nemčiji, jih vrnejo na Hrvaško, s tem pa se sklene krog. Imate ljudi, ki ne želijo biti na Hrvaškem, a jih države, kjer želijo biti, ne želijo. Torej naj bi Hrvaška skrbela za ljudi, ki tukaj ne želijo biti," je še dejal.

In prav za to, da teh ljudi ne bi bilo izjemno veliko, zelo precizno varujejo meje, vztraja minister, migrante zapisujejo v evidenco, prav tako jih ne spodbujajo k vlaganju prošenj za azil, saj je s tem jasno, da bodo prej ali slej vrnjeni na Hrvaško, še meni minister. Hrvaške oblasti tudi vztrajajo, da ne gre za "solo akcije" lokalne policije, ampak nad upravljanjem z migracijami bdi državna oblast.

Hrvaška policija je sicer od novega leta do prvega maja naštela več kot 4000 poskusov nezakonitega vstopa v državo, v istem času so ujeli 251 tihotapcev. 

Nevladne organizacije trdijo, da se policisti "izživljajo nad migranti"

Medtem civilnodružbena iniciativa Info Kolpa v poročilu o izvajanju policijskih postopkov na schengenski meji trdi, da slovenska policija sistematično onemogoča pravico do azilnega postopka ter protipravno in selektivno izroča migrante hrvaškim organom. Ti pa se po njihovih navedbah nad migranti "brutalno izživljajo".

Iniciativa je začela delovati spomladi leta 2018 kot odziv na pričevanja migrantov, da jim je bila v Sloveniji kršena pravica, da bi zaprosili za azil. Vzpostavili so telefonsko številko, na katero so migranti sporočili svojo lokacijo, potem ko so prečkali mejo in se znašli na območju Slovenije. Sporočili so jim svoje osebne podatke in namero, da zaprosijo za azil v Sloveniji. Te informacije so v iniciativi posredovali policiji in varuhinji človekovih pravic. Kljub njihovemu posredovanju pa se je v pomembnem deležu dokumentiranih primerov zgodilo, da so bili posamezniki izgnani na Hrvaško in od tam v Bosno in Hercegovino, nevladniki so bili zaradi tega početja tudi tarča številnih kritik, da so del problema nezakonitih migracij, ne pa del rešitve.

V poročilu iniciativa navaja, da je na policijski postaji Črnomelj še maja lani 98 odstotkov vseh migrantov, ki so bili obravnavani zaradi nezakonitega prečkanja meje, izrazilo namero zaprositve za azil. Junija pa je ta delež padel na zgolj tri odstotke. Poleg tega opozarjajo, da je Slovenija z izročitvijo na Hrvaško mnoge izmed njih izpostavila nevarnosti mučenja in kraj s strani hrvaške policije. "Kršitve niso zgolj sporadične in odvisne od volje posameznih policistov, temveč je bilo sistematično zanikanje pravice do mednarodne zaščite zaukazano s samega vrha slovenske policije in ob vednosti vodilnih na ministrstvu za notranje zadeve," so zapisali.

Na podlagi poročila, ki ga je civilna iniciativa pripravila s podporo organizacije Border Violence Monitoring, nevladniki zahtevajo takojšnje prenehanje kolektivnih izgonov na Hrvaško, prav tako zahtevajo vzpostavitev civilnega nadzora nad delovanjem policije in vodenjem postopkov z migranti, polno razkritje vsebine spornih policijskih depeš in sprožitev preiskave proti nekdanjemu generalnemu direktorju policije Simonu Veličkemu, sedanji direktorici Tatjani Bobnar, nekdanji notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar in nekdanjemu državnemu sekretarju Boštjanu Šeficu zaradi suma zlorabe pooblastil. Zahtevajo tudi preiskavo proti posameznim policistom, ki naj bi proti migrantom uporabili prekomerno fizično silo.

Skerbiš: Delo slovenske policije je strokovno in zakonito

Na očitke civilnodružbene iniciative Info Kolpa o zavračanju migrantov pa se je odzval tudi vodja oddelka za upravljanje meja v sektorju mejne policije Peter Skerbiš in dejal, da je delo slovenske policije na tem področju strokovno in zakonito. Znova je zagotovil, da policija nikomur ne odreka pravice do mednarodne zaščite.

Kot je Skerbiš pojasnil v izjavi za medije, je policija trditve o zavračanju migrantov v preteklosti že večkrat preverila in ni ugotovila nepravilnosti. Prav tako so po njegovih navedbah tovrstne trditve preverjale nevladne organizacije, varuh človekovih pravic in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Pri tem nobena od institucij ni ugotovila nepravilnosti, je poudaril. UNHCR je denimo ugotovil le, da ima Slovenija premalo prevajalcev, a je to po Skerbiševih besedah težava, s katero se soočajo vse države na balkanski poti. Spomnil je, da navedb ni potrdil niti varuh človekovih pravic in da tudi slovenska policija v svojih nadzorih ni ugotovila tovrstnih primerov.

Zatrdil je, da policija nima navodil za zavračanje ljudi ter da so policisti seznanjeni, da morajo izpeljati ustrezen postopek, če tujec poda namero, da bo zaprosil za mednarodno zaščito. Tujcem v tem primeru omogočijo dostop do mednarodne zaščite in jih prepeljejo v azilni dom. To po njegovih navedbah storijo ne glede na to, kolikokrat je oseba že prestopila mejo.

Na Hrvaško pa po njegovih besedah vračajo le tiste, ki ne izrazijo namere po prošnji za azil. Skerbiš je pojasnil tudi postopek vračanja: ko policisti s tujcem opravijo cel postopek in zberejo dokaze, da je oseba v Slovenijo vstopila s Hrvaške, hrvaškim organom v neformalnem postopku najavijo njihovo predajo in se dogovorijo o kraju in času prevzema. Vračanje poteka v skladu s sporazumom o ponovnem sprejemu, je še zatrdil Skerbiš.

Glede navedb civilne iniciative o nasilju hrvaških policistov nad migranti pa Skerbiš poudarja, da je Hrvaška članica EU in je varna država. "Do zdaj nimamo nobenih informacij niti nikakršnih navodil institucij EU, da na Hrvaško ni dovoljeno vračati tujcev," je še dejal.