Dokumenti kažejo, da je Microsoft pomagal NSA zaobiti njegovo enkripcijo pri spletnih pogovorih na Microsoftovi spletni strani Outlook.com. Hkrati je imel NSA tudi dostop do elektronske pošte, ki še ni bila enkriptirana na spletnih portalih Outlook.com in Hotmail.com.
Microsoft je letos sodeloval tudi z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) in tako NSA prek programa prisluškovanja Prism omogočil lažji dostop do svoje spletne storitve SkyDrive, ki ima zdaj že več kot 250 milijonov uporabnikov po vsem svetu.
Hkrati je ameriška družba, ki je zaslovela z operacijskima sistemoma DOS in Windows, sodelovala tudi z oddelkom FBI za prestrezanje podatkov. Pomagal ji je "razumeti" potencialne grožnje na spletni strani Outlook.com, ki med drugim omogoča kreiranje aliasov elektronskih naslovov.
Julija lani, le devet mesecev po tem, ko je Microsoft kupil družbo Skype, je NSA na Skypovem omrežju prestregel kar trikrat več videoklicev. Skype ima sicer okoli 663 milijonov uporabnikov. Do sredine lanskega julija je NSA lahko brez težav dostopal do tonskega zapisa pogovorov prek Skypa, od takrat pa je lahko agencija dobila dostop tudi do videa. Skype se je sicer programu Prism pridružil februarja 2011. Dela so se sicer začela že novembra 2010, a šele februarja 2011 je družba popolnoma spoštovala direktivo o sodelovanju, ki jo je podpisal generalni državni tožilec.
Dostop do podatkov, ki jih NSA dobi s programom Prism, imata tudi FBI in ameriška Centralno obveščevalna agencija (Cia). Oba ameriška državna organa lahko prek posebnega softvera poiščeta določene komunikacije in jih tudi dobita.
Zaradi teh razkritih sodelovanj z agencijo NSA vse več podjetij iz Silicijeve doline pritiska na ameriško vlado, naj jim omogoči, da svojim uporabnikom pojasnijo, kako poteka sodelovanje, in s tem poskusijo omiliti njihovo zaskrbljenost glede zasebnosti pri uporabi njihovih produktov.
Že junija je Guardian razkril, da je imel NSA prek svojega programa Prism neposreden dostop do sistemov večjih spletnih družb, vključno z Microsoftom, Skypom, Applom, Googlom, Yahoojem in Facebookom.
Kadar želi NSA prisluškovati neameriškemu državljanu, ki ni na ozemlju ZDA, za to sploh ne potrebuje nobenega uradnega naloga oziroma dovoljenja. Če pa gre za ameriškega državljana, potem mora biti prisluškovanje odobreno.
Dokumenti med drugim kažejo, da je Microsoft že decembra lani NSA omogočil zaobiti enkripcijo na portalu Outlook.com, ki je bil uradno dostopen dva meseca pozneje. V nekem drugem elektronskem sporočilu, ki ga je dobil Guardian, pa je zapisano, da ima NSA dostop do neenkriptiranih podatkov Microsoftovih storitev Hotmail, Live in Outlook.com.
Microsoft zanika bianko naročila
Vsa večja podjetja, ki sodelujejo z NSA, so sicer po objavi podatka o sodelovanju zanikala, da bi imela agencija neposreden vstop v njihov sistem skozi t. i. "zadnja vrata". Med drugim je Microsoft med svojo kampanjo, ki jo je lansiral aprila, poudarjal slogan: "Vaša zasebnost je naša prioriteta".
Microsoft je za Guardian pojasnil, da mora spoštovati zakone v državah in ponekod tudi odgovoriti na zahteve vlade glede podatkov o strankah. "Prvič, našo obvezo do strank in sodelovanja z zakonom jemljemo zelo resno, zato podatke o strankah posredujemo le, kadar je to predmet legalnega procesa," so zapisali. Pri tem dodajajo, da vsako zahtevo njihova skupina zelo pazljivo pregleda in jo tudi zavrne, če oceni, da ni veljavna.
Kot tretje pa poudarjajo, da se posredujejo le podatki o točno določenem uporabniškem računu oziroma iskanem uporabniku in ne gre za nekakšno bianko naročilo, o čemer se piše v zadnjih tednih. Hkrati pa so priznali, da morajo ob vsaki nadgradnji oziroma posodobitvi svojih produktov podatke o tem poslati tudi organom nacionalne varnosti. Priznavajo še, da so že poskušali o tem spregovoriti bolj javno.
Podobno tudi Skype zagotavlja, da je zavezan spoštovanju zasebnosti in zaupnosti osebnih podatkov ter komunikacijskih podatkov. Vendar pa interni dokumenti agencije NSA kažejo, da je sodelovanje med obveščevalsko skupnostjo in družbami zelo globoko in še dejavno.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.