'Mi ne odnehamo, jaz ne odneham!'

Ameriški predsednik Barack Obama je svoj prvi govor o položaju v državi po težavnem letu sklenil z besedami: "Mi ne odnehamo, jaz ne odneham!" in napovedal nadaljevanje boja za delovna mesta, zdravstveno reformo in druge prioritete, predvsem pa za spremembo kulture Washingtona.

Obama je največji del svojega govora namenil domačim temam, na čelu z gospodarstvom, pri čemer je Američanom zatrdil, da se zaveda vseh njihovih težav in dela na tem, da jih odpravi. Priznal je, da spremembe, ki jih je obljubljal med kampanjo leta 2008, niso prišle dovolj hitro, obenem pa povedal, da sam ne more vsega narediti, ker živijo v zapleteni demokraciji 300 milijonov ljudi. Obama se je z govorom poskušal postaviti nad malenkostne zamere in strankarske razprtije ter pozival k nujno potrebnemu sodelovanju.

Obama je bil po izgubi demokratskega senatnega sedeža v Massachusettsu pred tednom dni deležen kritik, da se je cinično prelevil v populista, vendar pa je bil njegov govor pred kongresom, administracijo in vrhovnim sodiščem kljub občasnim kritikam Wall Streeta lobistov in celo vrhovnega sodišča učna ura realizma ter iskanja kompromisov. K temu je pozval tako demokrate kot republikance, ki jim je sporočil, da če vztrajajo na tem, da je za vsako najmanjšo odločitev v senatu potrebna večina 60 glasov, potem odgovornost za vladanje leži tudi pri njih.

Poziv k sprejetju drugega stimulacijskega paketa

Kako uspešni bodo pozivi za sodelovanje, je v volilnem letu vprašljivo, vendar je Obamov govor redno prekinjal aplavz, ki so se mu proti koncu nekajkrat pridružili celo republikanci. Še posebej, ko je spomnil, da ni nikomur zvišal davkov oziroma jih je več kot 90 odstotkom Američanov znižal. "Sem mislil, da bo kaj aplavza," je republikanski strani namignil Obama.

Ko je omenil 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket, za katerega je dejal, da rešuje delovna mesta, ploskanja ni bilo. Je pa sledilo, ko je Obama zatrdil, da se morajo vsi osredotočiti na ustvarjanje delovnih mest. Poudaril je še, da morajo 30 milijard dolarjev, ki so jih dobili vrnjene od bank, porabiti za pomoč pri kreditiranju malih podjetij.

Obama je pozval k sprejetju drugega stimulacijskega paketa v obliki nižjih davkov za majhna podjetja in energetsko obnovo stanovanj, odvzemu davčnih olajšav podjetjem, ki selijo delovna mesta v tujino, ter potrdil zakon o energiji, ki bi zmanjšal izpuste toplogrednih plinov in povečal vlaganja v inovacije.

"Kako dolgo bomo čakali? Kitajska ne čaka, Nemčija ne čaka, Indija ne čaka. Ne gre jim za drugo mesto in jaz ne sprejemam drugega mesta za ZDA," je dejal Obama.

Smeh republikancev ob obljubi varčevanja

Pozval je k vlaganju v izobraževanje in nadaljevanju zdravstvene reforme, ki je trenutno poražena. Glede slednje je ponovil, da ga zanima dostopnost zdravstva, nižji stroški in prepoved zavarovalnicam, da zavračajo bolne. Priznal je, da so proces sprejemanja reforme v kongresu zaznamovale kravje kupčije, a zatrdil, da je še vedno nujna in se bo zanjo še naprej boril.

Republikance je spomnil, da je osem let njihovega vladanja v Washingtonu privedlo do velikega proračunskega primanjkljaja, h kateremu je sam dodal milijardo, ki je bila nujna za oživitev gospodarstva. Napovedal je, da bo svojo milijardo primanjkljaja odpravil z varčevalnimi ukrepi vlade, kar je pri republikancih izzvalo nejeveren smeh. V slabo voljo pa jih je spravil z napovedjo izteka davčnih olajšav za tiste, ki zaslužijo več kot 250.000 dolarjev letno.

Obama je bil kritičen do vrhovnega sodišča zaradi nedavne odločitve, ki je odprla vrata za neomejene količine denarja korporacij v političnih kampanjah.

Za mednarodne teme malo prostora

Mednarodnim temam Obama ni posvečal veliko pozornosti, kar je v skladu z raziskavami, ki kažejo, da to Američanov ta trenutek ne zanima. Omenil je izboljšanje mednarodnega sodelovanja v zadnjem letu, ponovil obljubo o umiku vojske iz Iraka in potrdil zavezo pomoči Afganistanu.

Ker je ozračje sodelovanja boljše, je Obama menil, da so države, ki kršijo dogovore, bolj osamljene. Med njimi je omenil Iran oziroma njegovo vodstvo, ki se bo soočilo s posledicami, če bo še naprej zanemarjalo mednarodne obveznosti. "To obljubljam," je dejal. Omenil je tudi napredek pri pogajanjih o zmanjšanju jedrskih zalog z Rusijo.

Na koncu govora je Obama še napovedal, da bo sodeloval s kongresom in vojsko za odpravo prepovedi služenja homoseksualcev, ki svoje usmerjenosti ne skrivajo, v oboroženih silah in prizadevanja za celovito reformo priseljevanja.

Kot je v navadi, so imeli republikanci pripravljen odgovor. Zanj so izbrali novopečenega guvernerja Virginije Boba McDonnella, ki je poudaril, da si ZDA ne morejo privoščiti demokratske politike uravnilovke, visokih davkov in visoke porabe. Američani si želijo dostopnega zdravstva, a ne državnega, je še dejal.