Tujina

Metuljev je vse manj. 'To bi moralo sprožiti alarm'

Koebenhavn, 23. 07. 2013 11.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Travnikov brez metuljev si nekoč preprosto ni bilo mogoče predstavljati, danes pa to, žal, postaja nekaj vsakdanjega. Število travniških metuljev namreč v zadnjih dveh desetletjih v Evropi dramatično upada. To bi moral biti znak za alarm, pravijo znanstveniki.

Metulj - 10
Metulj - 10 FOTO: Reuters

Število travniških metuljev se je v zadnjih dveh desetletjih v Evropi dramatično zmanjšalo, opozarja Evropska agencija za okolje (EEA). Padec populacije travniških metuljev za skoraj 50 odstotkov je posledica vse bolj intenzivnega kmetijstva in slabega upravljanja s travniškimi ekosistemi, kaže poročilo.

Travniški metulji so precej reprezentativen pokazatelj trendov, opaženih za večino ostalih kopenskih insektov. Veljajo za neke vrste indikatorje biotske raznovrstnosti in splošnega stanja ekosistemov, zato je upadanje njihovega števila še posebej zaskrbljujoče.

V raziskavi, ki je zajela obdobje od 1990 do 2011, so strokovnjaki preučevali 17 vrst metuljev, od tega sedem široko razširjenih in deset redkejših. Od teh 17 vrst so upadanje števila v Evropi zaznali pri osmih, pri dveh so zabeležili stabilnost in pri eni povečanje. Za šest vrst trend ni povsem jasen.

Metulj - 3
Metulj - 3 FOTO: Reuters

Med preučevanimi vrstami so bili med drugim navadni modrin (Polyommatus icarus), ki je splošno razširjen in katerega populacija se je občutno zmanjšala, zorica (Anthocharis cardamines), katere populacija je bila bolj ali manj stabilna, ter lunolisi debeloglavček (Thymelicus acteon), pri katerem je bil v zadnjih dveh desetletjih zabeležen negotov trend.

"Dramatično upadanje travniških metuljev bi moralo sprožiti alarm," je ob predstavitvi poročila poudaril izvršni direktor EEA Hans Bruyninckx. "V splošnem se evropski travniški habitati krčijo. Če jih ne bomo uspeli obdržati, bi lahko številne vrste izgubili za vedno," je dejal in izpostavil velik pomen metuljev in drugih insektov za naravne ekosisteme in kmetijstvo.

Razloge za upad števila metuljev raziskovalci vidijo predvsem v intenzivnejšem kmetijstvu na eni ter opuščanja za kmetijstvo manj ugodne zemlje na drugi strani.

V spodnji galeriji smo zbrali nekaj fotografij teh pisanih živali. Že samo ob pogledu nanje, nam takoj postane jasno, kakšna ogromna izguba bo, če jih izgubimo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (36)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

damjandd
24. 07. 2013 09.01
+1
ni težava živinoreja, težava je v načinu reje živali-množčno oz. masovno, kjer ljudje presegajo maksimalne zmožnosti živali in prav tako masovna produkcija raslin oz. vzgoja monokultur, ter bioinžiniring iz katerega se razvijejo le pohabljeni organizmi in so namenjeni počasnemu uničenju prevelikega števila prebivalstva.. V naravi mora vladati ravnovesje, torej vsega po malem, da je krog sklenjen in kakršnokoli poseganje mimo zakonov narave le te poruši, težave pa občutimo tako ljudje kot habitat v katerem živimo. Vendar pa imajo rastline in živali izredno sposobnost pirlagajajnja na nove pogoje, ljudje pa te sposobnosti nimamo :) Spet je pohlep in zaslužek človeka tisti ki dela škodo vsem!!! Vse za zaslužek uničiti, pokvariti, porušti, izkoreniniti. Ampak ti ljudje se ne zavedajo da uničujejo tudi svoj življenjski prostor. Pa vendar sem jaz mišljenja, da ne glede na to koliko škoda človek na planetu naredi, se bo slej ko prej ponovno vzposativilo ravnovesje, tako kot mora biti da vse funkcionira, to je naraven proces.
damjandd
24. 07. 2013 12.29
narava katere del je tudi kmetijstvo ni kalup v katerega jo lahko pospraviš in uzakoniš, to je živa dejavnost, ki se neprestano spreminja in razvija, prav tako bi se mogla prilagajati danim razmeram v danem času.Ne vem pa, če me razumete kaj poskušam povedati. V Sloveniji imamo tako ranolik svet, na tako kratkih razdaljah, zakonodaja pa je zapisana preveč splošno in je zelo pomankliva torej kar velja za enega kmeta ne more veljati tudi za drugega ki je na popolnoma drugih klimatkih razmerah in reliefu, pa čeprav sta lahko le en hrib narazen.
ad-hoc
23. 07. 2013 23.57
+0
galop
23. 07. 2013 23.56
+3
Naša hlapčevska vlada naj dovoi še uporabo ameriških GSO pa smo zmagali..
aghr
23. 07. 2013 23.37
+2
Se spomnim, pred desetimi leti je bilo videti tudi na predmestnih travnikih razne metulje, kot so lastovičar, citronček, admiral, kapusov belin. Sedaj je tega dosti manj, še na gozdnih jasah jih ni več toliko.
kure bedne
23. 07. 2013 20.23
+21
Ne samo metuljev, tudi čebel je vse man. Zakaj????
periot22
23. 07. 2013 22.05
+18
sniffff
23. 07. 2013 22.15
+12
Treba vsekat letališče v Avianu, od koder hodijo Američani špricat naše nebo z chenmtraili. ZATO !
hansola
24. 07. 2013 07.31
+1
Zaradi sajenja tujih kultur, ki niso odorne proti našim škodljivcem, zaradi česar se uporablja več in bolj škodljiva škropiva
Andreja Nose 1
23. 07. 2013 19.45
+1
same brihte iz mesta
4693
23. 07. 2013 23.20
208
23. 07. 2013 19.29
+3
Jaz sem se pa ravno prejšnji vikend potepala po lepi dolini Tople na Koroškem in ugotovila, da že dolgo nisem videla toliko različnih metuljev :).
Vinnur
23. 07. 2013 21.39
+5
ČAKI MAL ,DA PRIDEJO ,RAZNI ŽLO BIOLOGI ,Z TEŽKIMI TERENCI ,TO RAZISKOVAT !!!
sime sime
23. 07. 2013 19.00
+10
jaz sem glih se zadnic spraseval kako to da ni tok metuljev kot jih je blo vcasih in itk da jih ni, ko sam strup spuščamo na vseh koncih in krajih...
heartbreaker
23. 07. 2013 20.24
+7
pa še prav imaš...nekega dne bomo brez vode ostal in vsi pocrkal v roku 1 tedna...žalostno, a resnično.
picajzlnamindzi
23. 07. 2013 18.31
+17
Ali sporočilo Monsanta je: žrli boste našo gensko spremenjeno hrano!
Masssssd
23. 07. 2013 17.42
+2
Živinoreja je velik problem ja. Vso to hrano ki jo žvali pojejo (ena krava 10x več kot človek) je treba vzgojit in seveda špricat, kar pa pač onesnažuje. Zato pa nejem mesa
random..slo
23. 07. 2013 18.18
+11
Ja, en problem tega so pesticidi, se strinjam, vendar je čezdalje več malih kmetov o tem ozaveščenih in ne špricajo. Pa veš zakaj? Zato, ker ješ to, kar seješ. Tisti z ogromno hektarji so mogoče večji problem, vendar pa je glavni in temeljiti problem promet, tovarne, izgubljanje habitata živali zaradi razširjenosti ljudi. Ne moreš si misliti, kako javna razsvetljava uničuje nočne živali (netopirji, nočni metulji,...). Pač, tako je to, ko je postal človek dominanta vrsta na tem planetu. Vendar pa si zapomni, da je dejavnikov ogromno, ne samo pesticidi.
lluckyss
23. 07. 2013 17.00
+23
V osemdesetih, se je škropilo verjetno najbolj in ni bilo nekih omejitev kot so danes...pa je bilo metuljev in čebel kljub temu bistveno več , kot zadnja leta.... Torej je vmes še nekaj, kar pa ovcam ne bodo razlagali...
zzirafa
23. 07. 2013 18.35
+0
Mogoče so pa v osemdesetih uporabljali drugačna škropiva. Just sayin.
ONniON
23. 07. 2013 16.45
+8
zelo realni članek in res za alarm , sam se spomnem poletja v devedesetih in vam povem bilo je super in veliko metuljev in ptičev
Fulmmer
23. 07. 2013 15.15
-9
Ampak za kaj vse se najde denar, jaz bi začel proučevati vpliv sončnih žarkov na rast marjetic....
Deja Animale
23. 07. 2013 14.56
+30
...čebel ni, metuljev ni , ...važn , da so klopi pa komarji :)
SBR
23. 07. 2013 15.12
+13
ves mrčes so uničli, razen klopov, komarjev in muh ;) napredek ni kaj...
Audy
23. 07. 2013 15.31
+4
Pusti si hišo v pajčevinah, problem rešen.
SBR
23. 07. 2013 14.54
+33
ne razumem kako ste lahko začudeni?? metulj, ko je še gosenica, povzroča škodo na pridelku. zato se uporabljalo pestici, če mene vprašaš veliko preveč!!! in tako umirajo tudi koristne žuželke, kot so čebele in metulji ki skrbijo za oplajanje... vse bi se dalo gojiti na naraven, naravi in človeku prijazen način, če bi le hoteli. tako pa uničujemo samega sebe... škoda
User1063544
23. 07. 2013 14.54
+9
Najprej so krive raznorazne GSM linije, W-lani in podobno (potrjene študije na čebelah), potem pa še pika na i, kmet s svojimi škropivi in strupi. Vse stvari si jemljemo preveč samoumevno zato pa sploh ne vidimo kako narava okrog nas počasi ampak zagotovo odmira.
Janez_53
23. 07. 2013 15.01
+17
NAJPREJ so kriva razna škropiva in sprememba kultur. Danes na travnikih ne raste več množica raznih travniških cvetlic, ampak bilke, ki dajo največji pridelek! Intenzivna košnja ob obilici gnojil in gnojevke enostavno ne dopuščajo, da bi rastline vzcvetele, ker jih prej pokosijo. In kaj naj na teh travnikih počnejo metulji, če ni cvetja?
Vinnur
23. 07. 2013 21.33
+2
TUKAJ SE GLOBOKO STRINJAM -DODAL BI PA ŠE ,KOLIKO IZPUŠNIH PLINOV SE IZPUSTI NA ŠKOFLJICI , OB ZASTOJIH VSAK DAN-ŠE ČLOVEK BEŽI OD TAM .KAJ ŠELE METULJI, KI SO VELIKO BOL OBČUTLJIVI INSEKTI !!!!
cekinar
23. 07. 2013 14.39
+10
vse so že uničili ,se spomnim ko smo lokvanje ob brveh na bose noge si namakal pa so se metulji raznih barv letali .
Deja Animale
23. 07. 2013 14.54
-5
Janez_53
23. 07. 2013 14.56
+5
To si napisal v slovenščini??? Mi zaupaš, kam si hodil v osnovno šolo?
cekinar
23. 07. 2013 17.52
+7
<<deja in janez to kar sem napiso je pesmica ,ki mi obuja nostalgijo na čase ko je narava dihala še s polnimi pljuči,drugače pa hodu sem v podeželsko osnovno šolo najprej v Juršince 5 let ,potem smo se pa preselili v Podlehnik ,kjer sem jo še obiskoval nadaljnje 3 leta,nato pa ll gimnazija MB pa faks katerega pa nism nažalost dokončal,če vaju zanima.