Tujina

FOTO in VIDEO: Mesto, ki ga več ni, v državi, kjer divja vojna

Alep, 05. 02. 2016 18.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Karmelina Husejnović/STA
Komentarji
7

Alep. Nekoč mogočno mesto, kjer se je končala svilna pot – danes eno pomembnejših bojišč v Siriji. Uničene so številne znamenitosti, ki so pod Unescovo zaščito. Mesto oblegajo z vseh strani. Bitka za mesto poteka že od začetka vojne, z ruskimi zračnimi napadi pa se je le še zaostrila. Če bo mesto padlo, lahko pričakujemo okoli 2 milijona novih beguncev, opozarjajo analitiki.

Zaradi ofenzive na Alep so v sredo prekinili mirovna pogajanja o Siriji v Ženevi, posledično pa so ZDA in danes tudi Nato Rusiji in njenim zračnim napadom očitali spodkopavanje mirovnih prizadevanj. O položaju bo danes razpravljal Varnostni svet ZN.

Na tisoče Sircev, ki pred ofenzivo režimskih sil in ruskih letalskih napadov beži iz Alepa na severu države, je obtičalo blizu meje s Turčijo, so danes sporočili turški viri in nevladne organizacije. Ankara je na območju zaprla mejo. Po navedbah Združenih narodov se je na enem mejnem prehodu zbralo do 20.000 Sircev. 

Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice so se ljudje zatekli v zasilnih taboriščih, nekoliko južneje od sirsko-turške meje. Proti Turčiji pa se po navedbah turških oblasti premika še med 60.000 in 70.000 ljudi.

Po navedbah observatorija, ki ima v Siriji razvejano mrežo informatorjev, naj bi bilo tam zbranih več tisoč ljudi, med drugim družine z otroki, vsi pa naj bi skušali priti v Turčijo. Tiskovna predstavnica urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha) Linda Tom je sporočila, da se je po njihovih ocenah do 20.000 ljudi zbralo pri mejnem prehodu Oncupinar/Bab al Salama. Še od 5000 do 10.000 ljudi pa je zbežalo do bližnjega mesta Azaz, okoli 10.000 pa so spopadi pregnali še v kurdsko mesto Afrin na severu province Alep.

Sirska vojska je ob ruski zračni podpori v ponedeljek sprožila ofenzivo v pokrajin Alep in z domov pognala skoraj 40.000 civilistov, navaja sirski observatorij.

Alep pred vojno:

Mesto po vojni, v ruševinah:

V zadnjih mesecih je na sto tisoče ljudi zapustilo Alep, saj ruska vojaška letala tam izvajajo zračne napade. Z območja naj bi že takoj po začetku ruskih zračnih napadov zbežalo vsaj 70 tisoč ljudi, pravijo humanitarne organizacije, ki delujejo na tem območju. Mnogi so se zatekli na obrobje mesta, kjer živijo na prostem, pravi Vanessa Hugenin iz Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarne pomoči (OCHA).

Ruska letala so zadela tudi edini dve bolnišnici na jugu Alepa, zato so ju morali vsi bolniki in zdravniki zapustiti, je še pojasnila Hugenin.

Združeni narodi pa opozarjajo, da so spopadi prekinili pomembne humanitarne in dobavne poti od turške meje ter tako resno otežili dostop do prebivalstva, ki potrebuje pomoč.

Bombardiranje mesta vojni zločin?

Bitka za mesto Alep poteka že od začetka vojne, neprekinjeno pa od decembra 2012. »Rusko bombardiranje mesta v zadnjih tednih je najsiloviteje do sedaj in je pravi vojni zločin,« pravi Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes). Primerja ga z zavezniškim uničevanjem Dresdna leta 1945, ki je, kot pravi, še danes moralno zelo vprašljivo dejanje.

»Kot Dresden, tudi Alep nima vojne industrije niti velikih vojnih objektov, kar pomeni, da Rusi rušijo civilne objekte. Bombardiranje Dresdna je bilo izvedeno kot del zastraševalnega strateškega bombardiranja, s katerim so zahodni zavezniki želeli zlomiti moralo civilistov,« pravi Bećirović.

Zakaj je Alep tako pomemben?

Za Alep se potegujejo praktično vsi, mesto je oblegano z vseh strani. Nahaja se na strateški avtocesti med Damaskom in turško mejo. Od Damaska je oddaljeno 360 km, od turške meje pa 45 km.

Od leta 2012 je mesto razdeljeno na dva dela, pojasnjuje Bećirović. Zahodno polovico nadzira sirska vojska, severovzhodni del svobodna sirska vojska, vzhodno polovico pa več opozicijskih frakcij – ISIS (pot do Turčije), Fronta al Nusra, Ahrar Al Šam in druge. Največja sirska kurdska oborožena skupina YPG nadzira t.i. tampon cono in je edini stik med vzhodnim in zahodnim delom mesta. Sodelujejo tako z režimom kot opozicijo.

»Bitka za Alep je odločilnega pomena za režim in opozicijo. Režim bo poskušal z vso silo zadržati del mesta, opozicija pa bi v Alepu vzpostavila sedež vzporedne začasne vlade, imela pa bi tudi stik z zunanjim svetom preko Turčije,« pojasnjuje Bećirović.

Alep je največja od 14 provinc po številu prebivalstva – tam je živelo okoli 5 milijonov ljudi. Je tudi največje mesto Sirije z 2 milijona prebivalcev. »Če bo mesto padlo, lahko pričakujemo med 2 in 3 milijona beguncev, ki bodo krenili proti Turčiji,« pravi Bećirović.

Alep je sicer že več mesecev brez elektrike in vode, primanjkuje tudi hrane. Mesto oblegajo z vseh strani, uničeni so številni domovi. Razseljenih je na milijone ljudi, na stotisoče je pogrešanih, na stotisoče mrtvih, na stotisoče zaprtih. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10