Hrvaški predsednik bo po besedah tiskovne predstavnice začel pričati v torek, pričanje pa naj bi trajalo dva dni. Hrvaški predsednik je že napovedal, da bo v Haagu govoril o času, ko je bil član in predsednik predsedstva nekdanje SFRJ, in o Miloševićevi nameri oblikovanja etnično čiste Velike Srbije.
Sojenje se nadaljuje
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je pred haaškim sodiščem zavrnil verodostojnost zaščitene priče, prve na sojenju proti njemu za zločine med vojno na Hrvaškem in v BiH. Zaščitena priča, sicer ena od vodij Srbske demokratske stranke iz zahodne Slavonije v začetku 90-tih, je na sojenju za zaprtimi vrati govorila o svojem pogovoru z voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžićem leta 1991, ki ga je takrat brez njegove vednosti snemala tretja stran.
Miloševič je menil, da je "ta pogovor posnet nezakonito, zato uporaba takšnih dokaznih gradiv ni dovoljena ne v notranjem ne v mednarodnem pravu". Tožilci sicer menijo, da so bili Karadžićevi pogovori posneti z odobritvijo službe državne varnosti BiH, izdane avgusta 1991. Haaško sodišče bo o sprejemljivosti tega dokaza in pričanja sicer odločilo kasneje, je pojasnil predsedujoči sodnik Richard May.
Pričanje je večinoma potekalo za zaprtimi vrati, v odprtem delu pričanja pa je zaščitena priča s psevdonimom CO37, dejala, da je za zločine nad Hrvati v samooklicani Republiki srbski Krajini izvedel od lokalnega prebivalstva ter da so v njih sodelovali pripadniki paravojaških sil, pripadniki teritorialne obrambe, v enem kraju pa tudi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade iz Banjaluke.
Tožilstvo je med dokazi uporabilo tudi tožbo proti 11 osebam, obtoženih vojnih zločinov v Zahodni Slavoniji, ki jo je vložil nekdanji visoki oficir JNA iz Banjaluke. Temu je Milošević nasprotoval, saj naj bi šlo za dokumente, o katerih priča ne ve ničesar. Tožilstvo je z navajanjem priči neznanih dokumentov nadaljevalo, saj naj bi ti dokumenti "govorili sami zase".
Zaščitena priča je potrdila, da sta premier in finančni minister samooklicane Republike srbske Krajine, ki so jo leta 1991 razglasili hrvaški Srbi, odšla v Beograd na pogovore s srbskimi oblastmi, v času, ko je bil Milošević predsednik Srbije, o novi denarni valuti in drugih finančnih vprašanjih na začetku leta 1992. Na vprašanje tožilstva, ali so srbske oblasti izplačale denar srbski Krajini, je priča odgovorila, da se je po omenjenem srečanju v blagajni pojavil denar, plače so bile izplačane, zatorej si lahko predstavlja, da so bile za to odgovorne srbske oblasti. Priča je dodala, da je bilo v tistem obdobju splošno pomanjkanje denarja, da pa se je po srečanju med obrambnim ministrom srbske Krajine in Miloševićem položaj izboljšal.
Obtožnica sicer Miloševiča bremeni, da je imel temeljno vlogo pri organizaciji, financiranju in izvedbi načrta o etničnem čiščenju na Hrvaškem in v BiH proti nesrbskemu prebivalstvu.
