Mesić predlaga preštevanje žrtev

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je predlagal oblikovanje mešane ekipe sodnomedicinskih izvedencev, ki bi ugotovili točno število italijanskih žrtev fojb po drugi svetovni vojni. S tem bi se Hrvaška in Italija rešili bremen iz preteklosti, je menil Mesić.

Odnosi Hrvaške z Italijo so sicer dobri, je poudaril hrvaški predsednik v pojasnilu izjav, ki jih je v ponedeljek namenil italijanskemu političnemu vrhu. Dobro pa bi bilo, da državi potegneta črto pod drugo svetovno vojno, je menil Mesić, zato predlaga preštevanje žrtev fojb. Kot je povedal, je predlog posredoval tudi hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju, ki se je z njim strinjal, Zagreb pa bo predlog poslal tudi v Rim.

Mesić je obenem znova zagotovil, da kljub temu, da je bil del povojnih dogodkov reakcija na fašistične zločine, ne želi zanikati povojnih zločinov, ki jih je zagrešila hrvaška stran. "Vedno sem trdil, da so se med drugo svetovno vojno zločini dogajali tudi na naši strani. Nobenega zločina ne opravičujem," je poudaril.

Hrvaški predsednik je sicer v ponedeljek izrazil neprijetno presenečenje nad sobotnimi izjavami italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki je v soboto na Dan spomina na fojbe posmrtno odlikoval fašističnega upravitelja Zadra Vicenca Serretnina. Napolitano je med drugim govoril o "slovanskem sovraštvu in prizadevanjih za aneksijo", kar je Mesić ocenil kot vpletanje v aktualne hrvaško-italijanske odnose in ne samo v zgodovinska dejstva. "Takšne izjave, v katerih ni možno spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma, je vsekakor težko uskladiti z deklarirano željo po izboljšanju dvostranskih odnosov dveh držav," je menil hrvaški predsednik.

Evropska komisija pa je danes potrdila, da je seznanjena z aktualnimi hrvaško-italijanskimi odnosi in zapleti po Mesićevih odzivih na besede Napolitana. "Za zgodovino nismo pristojni in zadeve ne komentiramo," je jasna komisija.

Tiskovni predstavnik Bruslja Pietro Petrucci je še dodal, da so odnosi med Italijo in Hrvaško "v splošnem dobri in prijateljski". Hkrati pa komisija tudi upa, da bi lahko državi nedavni primer, ki je razburkal čustva, v tem duhu tudi rešili.

Na Mesićeve izjave se je danes odzval tudi italijanski premier Romano Prodi in hrvaškemu premieru Sanaderju izrazil ogorčenje. Mesićev odziv na sobotni govor Napolitana označil za "nizek udarec", izjave pa je ocenil kot "popolnoma neupravičene", posebej zato, ker "prihajajo po obdobju velikega sodelovanja med Italijo in Hrvaško". Ocenil je še, da se je osebno zavzemal za vstop Hrvaške v EU, zato je še toliko bolj presenečen, da "besede hrvaškega predsednika ne odgovarjajo duhu hrvaškega naroda".

Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema je v ponedeljek izjavil, da ga Mesićeva izjava "preseneča in žalosti", ob tem pa je napovedal uradno sporočilo italijanskega ministrstva za zunanje zadeve ter posvet s Prodijem in predsednikom Napolitanom. D'Alema je še dodal, da so Napolitanove besede šle v "smeri priznanja zgodovinske resnice o nedolžnih italijanskih žrtvah, ki so se zgodile v tragičnem času po drugi svetovni vojni", ter da je "takšna resnica temelj vsake sprave".

"Demokratična Italija je večkrat priznala fašistična grozodejstva na Balkanu in obsodila fašistično okupacijo bivše Jugoslavije," je dejal D'Alema in dodal, da bi moral "hrvaški predsednik vedeti, da se je veliko ljudi borilo z ramo ob rami z jugoslovanskimi partizani proti nacifašistični okupaciji".

Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarović je sicer v ponedeljek v Bruslju dejala, da naj se Italija in Hrvaška osredotočita na reševanje odprtih vprašanj, zgodovino pa naj prepustita zgodovinarjem. Tiskovni predstavnik hrvaške vlade Ratko Maček je nato pojasnil, da je hrvaška vlada italijanski "v redni komunikaciji premierov Hrvaške in Italije" že predlagala, da bi obnovili delo skupne hrvaško-italijanske zgodovinske komisije, ki bi raziskovala zločine pred, med in po drugi svetovni vojni.