Na zagrebškem Trgu svetega Marka je slovesno zaprisegel tretji predsednik samostojne Hrvaške Ivo Josipović.
Slovesnost se je začela točno opoldne, z glasnim pokom pa jo je kot vsak dan naznanil sloviti zagrebški "top z Griča". Najprej je zadonela hrvaška himna "Lijepa naša", sledila ji je Josipovićeva zaprisega, nato pa še njegov inavguracijski govor. V njem je svoje sodržavljane pozval, naj bodo pogumni v boju za pravičnejšo družbo. Novemu hrvaškemu predsedniku sta pri tem ob strani stali njegova soproga Tatjana in hči Lana.
Na Trgu svetega Marka se je zbrala precejšnja množica, v kateri so bili poleg hrvaškega državnega vrha z dosedanjim predsednikom Stipetom Mesićem, premierko Jadranko Kosor in predsednikom sabora Lukom Bebićem na čelu tudi številni gostje iz tujine. Med njimi je bilo deset predsednikov balkanskih in srednjeevropskih držav, tudi Danilo Türk, ter 70 tujih državnih delegacij in devet delegacij mednarodnih organizacij. Med zbranimi pa ni bilo srbskega predsednika Borisa Tadića. Zmotila ga je namreč prisotnost kosovskega kolega Fatmirja Sejdiuja.
'Začetek mandata začetek nove faze'
Josipović je po inavguraciji vse goste povabil na slovesno kosilo v zagrebško rezidenčno poslopje, palačo Dverce. Po kosilu se je nato prvič sešel s slovenskim kolegom.
"Začetek mandata novega hrvaškega predsednika pomeni začetek nove faze za Hrvaško, ki je pomembna tudi za Slovenijo," je po srečanju dejal Türk. Dodal je, da je ta razvoj in začetek nove faze pomemben za Slovenijo, ki mora razmisliti o tem, kakšno sosedo dobiva, ki postaja vse bolj zanimiva kot partner za gospodarsko in politično sodelovanje. Podlaga za to pa mora biti obojestransko vzajemno spoštovanje in tudi reševanje odprtih vprašanj, je pristavil.
Hrvaška se pospešeno pripravlja na vključitev v EU, na domačem terenu pa ima precej pomembnih nalog na področju zagotavljanja socialne pravičnosti in boja proti korupciji, je še dejal Türk.
Povedal je, da nista govorila o odprtih vprašanjih, razen o tem, da državi pri določenih odprtih vprašanjih beležita določen napredek, ker "se stvari premikajo". Je pa slovenski predsednik optimist in upa, da bosta državi rešili odprta vprašanja. "Verjamem, da bi v duhu tega iskanja novih partnerstev, novih možnosti, ki jih sosedstvo daje, morali pokazati tudi nekaj domišljije," je dodal.
Sta pa z Josipovićem govorila o tem, da bo v kratkem obiskal Slovenijo. Za obisk se bodo poskušali dogovoriti v naslednjih tednih, verjame pa, da bosta imela takrat priložnost za bolj poglobljeno razpravo na izhodiščih, ki jih je omenil. Pristavil je še, da sta oba z Josipovićem pravnika in da se lahko pogovarjata o stvareh na način, ki je "med profesorji prava udomačen in poznan". "Imava to srečo, da sva začela ta pogovor v dobrih okoliščinah. Te okoliščine niso še čas, v katerem so problemi rešeni, ampak so čas, ko se problemi rešujejo. In to je za začetek vsekakor zelo spodbudno," je še dejal slovenski predsednik.
Zaprto središče Zagreba
Zaradi slovesnosti v središču Zagreba, kjer so včeraj že izvedli poskusno inavguracijo, so bili varnostni ukrepi močno poostreni.
Verjame v dobre odnose s Slovenijo
Josipović je nasprotoval arbitražnemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, a meni, da zaradi tega odnosi med sosedama ne bodo nič slabši. "Nasprotoval sem arbitražnemu sporazumu, ker sem menil, da je slab za Hrvaško, vendar pa ga moramo po sprejetju vsi spoštovati. Obenem je treba delati, da bo Hrvaška v arbitražni postopek vstopila dobro pripravljena in da bo rezultat ugoden," je povedal v intervjuju za Večernji list.
Izpostavil je še, da bosta Evropska unija in odnosi s sosedami glavna cilja njegove zunanje politike. Hkrati je napovedal, da v Zagrebu ne bodo zanemarjali niti odnosov s Kitajsko, Rusijo, Indijo, Japonsko in drugimi državami.
Povedal je tudi, da se je že pred predvolilno kampanjo zavedal, da mu na predsedniškem položaju ne bo lahko, še posebej v sedanjih težkih razmerah. "Mislim, da je treba poslati sporočilo optimizma. Verjamem, da bo moj urad, ki bo imel zanimive rešitve, delal v tej smeri," je dejal.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.