Študentska revolucija, kot so jo poimenovali hrvaški mediji, iz dneva v dan dobiva nove razsežnosti. Prva blokada se je zgodila na Filozofski fakulteti v Zagrebu, ko so študenti zavzeli prostore fakultete in prekinili predavanja. Sledili so jim študenti v Zadru, Splitu, Osijeku in na Reki. Tudi študenti iz Dubrovnika so se pridružili zahtevam po brezplačnem izobraževanju. Skoraj vse fakultete podpirajo boj za brezplačno izobraževanje, študente so podprli tudi številni predavatelji.
Danes pa je presenetil hrvaški predsednik Stjepan Mesić, ki je za spletno stran Index.hr povedal, da "imajo študenti pravico zahtevati brezplačno in poceni izobraževanje". "Sem pripadnik generacije, ki se je izobraževala zastonj. Zato nimam pravice nasprotovati tistim, ki zahtevajo enake pogoje," je povedal Mesić.
"Mesićeva podpora zagotovo ne bo po godu šolskemu ministru Draganu Primorcu, ki se je šele danes, četrti dan protestov, odzval na dogodke," menijo novinarji omenjene spletne strani. Minister je v uradni izjavi zapisal, da se ni odzval, saj se ni želel vmešavati v avtonomijo Univerze. Novinarji so njegovo izjavo označili za absurdno, prav tako poslanec sabora Dragutin Lesar, ki je zapisal, da je država, katere šolski minister podaja tovrstne izjave, v hudih škripcih.
Zahteve hrvaških študentov
Protestniki zahtevajo ukinitev vseh oblik plačevanja visokošolskega izobraževanja – dodiplomskega, diplomskega in podiplomskega študija. Poudarjajo, da je dostop do splošnega izobraževanja za vse – ne le v interesu študentov, temveč tudi celotne družbe, saj vlada zagovarja Hrvaško kot "družbo znanja".
Šolnine na Hrvaškem znašajo med 550 in 1250 evrov, študenti plačajo po linearnem sistemu, kar pomeni, da najbolj uspešni ne plačujejo nič, najslabši pa najvišjo možno šolnino. Šolnino plačuje več kot polovica študentov na Hrvaškem (55 odstotkov).
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.