Zaslišanje je v glavnem minilo tako, da sta se Milošević in Mesić vrtela v krogu o vprašanjih, kot kdo je najodgovornejši za razpad nekdanje Jugoslavije, kdo se je zavzemal za vojaško opcijo in kdo je odgovoren za upor hrvaških Srbov. Ta vprašanja so se izmenjevala z vzajemnimi obtožbami o izkrivljanju dejstev in o "neverjetni domišljiji". Mesić, ki nastopa kot priča tožilstva, bo jutri nadaljeval pričanje.
Mesić odgovarja Miloševiću
Mesić je Miloševiću pojasnil, da je general Špegelj na sestanku hrvaškega vrha res predstavil načrt, katerega namen pa je bila le odtujitev orožja JLA v namene obrambe Hrvaške, v primeru napada. Hrvaški predsednik je še dodal, da se na sestanku hrvaškega vrha samo on glasoval za sprejetje Špegljevega predloga, takratni predsednik Tuđman pa ga ni podprl, zaradi česar je moral general zapustiti svojo funkcijo.
Milošević začel z obtožbami
Milošević je navzkrižno zaslišanje začel z obtožbami Mesića, da je bil vpleten v vrsto političnih ubojev in mu očital, da je Hrvaška leta 1990 in 1991 spodbujala sovražno vzdušje do tam živečih Srbov. Milošević je obenem podvomil v Mesićeve navedbe, da ta kot tedanji predsednik hrvaškega parlamenta ni vedel ničesar o zločinih, ki naj bi se zgodili na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini. Mesić je to odločno zanikal in Miloševiću pripisal odgovornost za nemire, ki naj bi jih pred osamosvojitvijo Hrvaške sprožili Srbi.
Po Miloševićevih navedbah naj bi v 70. letih na Hrvaškem na Mesićev ukaz usmrtili več oseb, hrvaški predsednik pa je te navedbe označil za "čisto fantazijo". "Na to zadevo sem imel toliko vpliva kot na atentat na Lincolna," je ob tej obtožbi dodal Mesić.
O vpletenosti Hrvaške v vojno v BiH
Na vprašanje o vpletenosti hrvaške vojske v dogodke v BiH pa je hrvaški predsednik odgovoril, da s tem sam ni bil seznanjen. Dodal pa je, da mu je nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman povedal, da v BiH niso bile dejavne nobene uradne hrvaške vojaške enote, temveč le prostovoljci. Milošević je zatem citiral izjave svetovnih politikov in Varnostnega sveta ZN, ki potrjujejo prisotnost hrvaške vojske v BiH. Ob tem je izrazil presenečenje, da je bil o tovrstnih dejanjih informiran VS ZN, da pa predsednik hrvaškega sabora tega ni vedel. Preden je Miloševića prekinil glavni sodnik Richard May, je še namignil, da Mesić s haaškim sodiščem sodeluje le zato, da bi se izognil lastnemu pregonu.
Na Miloševićevo vprašanje, ali je nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman menil, da bi morala biti BiH sestavni del Hrvaške, je Mesić odvrnil, da je o tem govoril s pokojnim predsednikom, ki je menil, da bi bila morala BiH že z avnojsko odločitvijo dobiti avtonomijo in ostati v sestavi Hrvaške, vendar pa Tuđman v zvezi z mejami ni nič ukrenil. Mesić je še ponovil, da je Tuđman po srečanju z Miloševićem v Karadjordjevu marca 1991 povedal, da mu je Milošević dejal, naj vzame Cazin, Kladušo in Bihač - t.i. turško Hrvaško. Po Mesićevih besedah je Tudjman pred srečanjem v Karadjordjevu marca 1991 verjel v celovito BiH, a "očitno ga je Milošević prepričal, da si lahko Bosno razdelijo".
Zločini JLA v Vukovarju
Glede zločinov nekdanje JLA v hrvaškem Vukovarju je Mesić obtožil srbski vrh in Miloševića, da so z njihovim soglasjem v Vukovar prispele paravojaške enote, ki so tam izvedle zločin nad ranjenimi, ujete Hrvate pa so odvedli v taborišča v Srbijo. Milošević je na te obtožbe odvrnil, da "ne drži, da je politika Srbije vplivala na dogajanja glede Vukovarja", na vprašanje sodnika Richarda Mayja, ali je bilo res ubitih ali odvedenih 300 ljudi, pa je obtoženi dejal, da "dejstev o tem za zdaj ne more predstaviti, da pa bo poskušal najti podatke". Pri tem pa je zatrdil, da srbske oblasti z omenjenimi dogodki niso bile povezane in da v Vukovarju niso izvedle etničnega čiščenja.
Milošević je na to odgovoril z obtožbami o domnevnem obstoju 221 taborišč za Srbe na Hrvaškem, pri čemer se je skliceval na seznam, ki ga je v Beogradu sestavil odbor za zbiranje podatkov o storjenih zločinih. Pri tem pa ni pojasnil, čigav je ta seznam. Po drugi strani pa so bili po Mesićevih besedah odgovorni za zločine v Vukovarju premeščeni in danes živijo v Beogradu.
Mesić je še ponovil, da se zavzema za to, da se preišče in kaznuje vsak zločin ter da se individualizira krivdo.
Mesić je med pričanjem tudi zatrdil, da je Milošević od nekdanje JLA zahteval, naj napade Zagreb konec leta 1991. "Slobodan Milošević je zahteval, da se pusti pri miru Vukovar in naj se gre nad Zagreb. General Kadijević je ocenil, da je to nemogoče, saj so se Hrvati vojaško okrepili in ne bi prispel do Zagreba," je dejal Mesić. To naj bi Mesiću povedal njegov svetovalec, ki je ostal v Beogradu in čigar pisarna je stala ob sejni dvorani, zato je lahko slišal, kaj se je tam dogajalo. Milošević je Mesića vprašal, "kako lahko nastopa s takšno izmišljotino", in dodal, da gre za prisluškovanje svetovalca, čigar ime ni znano.
Mesić je sicer prvi državni voditelj, ki priča na procesu proti 61-letnemu Miloševiću. Po napovedih naj bi Mesićev nastop na haaškem sodišču trajal dva do tri dni, začel pa se je v torek.
Mesić je med pričanjem pojasnil, da so imele republike nekdanje SFRJ v skladu z ustavo iz leta 1974 pravico do osamosvojitve. Po Miloševićevem mnenju pa so bili narodi in ne republike tisti, ki so imeli pravico do suverenosti.
Mesića obsodila stranka HDZ
Hrvaški predsednik je med včerajšnjim pričanjem Miloševića obtožil, da je želel ustvariti Veliko Srbijo in s tem povzročil vojno v nekdanji Jugoslaviji. Mesić je še dejal, da je pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman po sestanku v Karađorđevem leta 1991 spremenil svojo politiko do BiH. Zaradi tega je Mesića že obsodila stranka HDZ.
