Mesić: 'Nevihta v skladu s pravili'

Z osrednjo slovesnostjo v Kninu je danes Hrvaška obeležila dan zmage in domovinske hvaležnosti ter obeležila 11. obletnico operacije Nevihta. Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v nagovoru poudaril, da je bila operacija izvedena po vseh pravilih vojskovanja in ob spoštovanju mednarodnih konvencij, do zločinov posameznikov pa je prišlo po Nevihti zaradi nedelovanja pravne države.

"Operacija Nevihta je bila v vojaškem smislu izvedena po vseh pravilih vojskovanja ob spoštovanju mednarodnih konvencij, zato je treba izreči priznanje vsem, ki so jo načrtovali in v njej časno sodelovali," je dejal Mesić, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, med obiskom v kninski vojašnici.

"Ne gre pa pozabiti, da je po koncu vojaškega dela operacije odpovedala pravna država, da ni prišlo do hitre reintegracije osvobojenih območij v politični in pravni red Hrvaške. Zaradi tega so se na žalost zgodili zločini. Vendar so to bili ekscesi neodgovornih posameznikov, ki jih je treba ne samo moralno obsoditi, ampak tudi sodno preganjati," je dejal. Poudaril je še, da je treba zaradi čistosti domovinske vojne in pravičnega boja, ki so ga vodili, individualizirati krivdo in soditi odgovornim.

Nevihto, s katero so hrvaške vojaške in policijske sile od 4. do 8. avgusta 1995 osvobodile največji del takratne samooklicane Republike srbska Krajina, je še označil kot tisto, ki je vzpostavila pogoje za konec vojn na območju nekdanje Jugoslavije.

Slovesnosti v Kninu se je ob Mesiću udeležil ves državni vrh, celotna vlada s premierom Ivom Sanaderjem na čelu, predsednik parlamenta Vladimir Šeks, pa tudi številni predstavniki strank in občin. Na mestnem pokopališču so položili vence na grob borcev domovinske vojne. Vence so sicer položili tudi drugod na Hrvaškem, med drugim na zagrebškem pokopališču Mirogoj.

V Srbiji so se že v petek spomnili žrtev

Srbski premier Vojislav Koštunica je v sporočilu za javnost poudaril, da je bil množični eksodus Srbov iz Hrvaške pred enajstimi leti velik, nekaznovan zločin, ki ne bo nikoli pozabljen. "Ko se pod grožnjo uničenja izžene ves narod, je jasno, da se posledice tako velike tragedije večinoma nikoli ne morejo popraviti. Iskati moramo načine za zmanjšanje krivice in si neprestano prizadevati, da omogočimo izgnancem vrnitev na domove in jim zagotovimo varnost ter spoštovanje človekovih pravic," je poudaril.

Koštunica, srbski predsednik Boris Tadić ter skoraj vsi ministri pa so se skupaj s predstavniki hrvaških Srbov in dostojanstveniki srbske pravoslavne cerkve v petek udeležili tudi maše zadušnice za žrtve Nevihte v beograjski cerkvi Sv. Marka. Tadić je ob tem dejal, da tega pogroma nad Srbi ne smemo pozabiti in da morajo storilci za zločine odgovarjati na sodišču. "Zaradi boljše prihodnosti morata tako Hrvaška kot Srbija bolje reševati vprašanje pregnanih Srbov," je še dejal in poudaril, da je treba srbskim beguncem ob vrnitvi na domove zagotoviti varnost, pravico do zaposlitve in vse druge pravice kot enakovrednim državljanom Hrvaške.

Na enem od beograjskih trgov pa so v petek združenja srbskih beguncev iz Hrvaške pripravila zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo, da haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nasilje nad srbskimi civilisti med operacijo Nevihta označi za genocid.

V resoluciji so obsodili "genocid nad srbskim narodom iz Krajine in Hrvaške" med Nevihto in obsodili "zatiranja srbskega naroda ter njegovih kulturnih in duhovnih vrednot". Zborovanja se je po navedbah Bete udeležilo kakih 250 ljudi, tudi svojcev žrtev Nevihte, ki so od Zagreba zahtevali objavo resnice o operaciji.

Po njihovih trditvah je bilo med Nevihto ubitih ali pogrešanih 1960 Srbov, izgnanih pa več kot 200.000. "V nadaljevanju operacije na območju mednarodno priznane BiH, v Bosanski Krajini, pa je bilo ubitih še 655 in pregnanih 125.000 Srbov, večinoma civilistov," so še zapisali v resoluciji.