"Miloševića je zanimala Velika Srbija, ki bi bila zgrajena na ruševinah nekdanje Jugoslavije," je pred haaškim sodiščem pojasnil hrvaški predsednik Mesić, ki je ob začetku vojne na Hrvaškem leta 1991 predsedoval predsedstvu nekdanje SFRJ. Mesić je pričal, da je Milošević sicer resda trdil, da se bori za Jugoslavijo, vendar pa je naredil vse, da bi jo uničil. Zatrdil pa je tudi, da na srečanjih z Miloševićem ni nikoli zasledil znakov obžalovanja zaradi trpljenja ljudi.
"Miloševiću ni ustrezala nobena oblika Jugoslavije, ne federativna, ne konfederativna, je izjavil hrvaški predsednik Mesić. Jasno je bilo, da se je vrh JLA s Kadijevićem na čelu dogovoril z Miloševićem o uvedbi izrednih razmer. To je pomenilo, da je imela vojska proste roke za delovanje," je dodal Mesić. Mesić je Miloševića obtožil, da je zanetil etnično nasilje na Hrvaškem z namenom, da se razširi tudi v sosednjo BiH.
JLA je v Miloševiću našla novega sponzorja
Po besedah hrvaškega predsednika sta pod nadzorom Miloševića delovala tudi nekdanji jugoslovanski obrambni minister Veljko Kadijević in vodja generalštaba jugoslovanske vojske (JNA) Blagoje Adžić. Tožilec Geoffrey Nice je med Mesićevim pričanjem predstavil dokumente, ki dokazujejo, da si je okrnjeno predsedstvo nekdanje SFRJ oziroma tedanji podpredsednik Branko Kostić prisvojilo Mesićevo vlogo in sprejelo vrsto vojaških odločitev, s čimer so po mnenju Mesića izvedli državni udar.
"Vse je bilo narejeno za uresničitev vojnih ciljev Slobodana Miloševića," je pojasnil Mesić. Kot je dejal, je JNA sčasoma postala etnično homogenizirana, torej srbska vojska, ki je "disciplinirano izvedla vse, kar ji je ukazal vojaški vrh, ki pa je poslušal Miloševića". Nekdanji jugoslovanski predsednik naj bi po Mesićevih besedah financiral vojsko z zveznimi sredstvi in krediti Narodne banke.
Mesić: Tuđman za enovito Bosno
Po Mesićevih besedah je pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman pred srečanjem z Miloševićem v Karađorđevu marca 1991 še verjel v celovito Bosno in Hercegovino. "Očitno ga je Milošević prepričal, da si lahko Bosno razdelijo," je dejal Mesić, ki je obenem priznal, da je spomladi 1991 predlagal srečanje z Miloševićem, Tuđmanom in Jovićem, na katerem naj bi poskušali rešiti problem Hrvaške.
V Karađorđevu sta se sicer na koncu sestala le Milošević in Tuđman. "O čem sta se takrat pogovarjala, ne morem zagotovo trditi. Zagotovo pa lahko povem, kaj nam je zatem povedal Tuđman," je pojasnil Mesić. Po Tuđmanovih besedah naj bi Milošević Hrvaški takrat ponudil meje iz časa Banovine oziroma turške Hrvaške. Tedanji srbski predstavnik v predsedstvu nekdanje SFRJ Borisav Jović naj bi v tistem času Mesiću pojasnil, da Srbijo ne zanimajo niti Hrvaška niti Srbi na Hrvaškem temveč le 66 odstotkov BiH. Kot je še povedal Mesić, Jović na zasedanjih predsedstva SFRJ nikoli ni glasoval brez predhodnih posvetov z Miloševićem, ki je takrat opravljal funkcijo srbskega predsednika.
Srečanje s kninskimi Srbi
Mesić je opisal tudi srečanje z vodjo kninskih Srbov Milanom Babićem v Beogradu potem, ko je Joviću očital, da se sestaja s hrvaškimi Srbi v odsotnosti uradnega predstavnika Hrvaške. Na tem sestanku na začetku 90-tih let naj bi Mesić Babiću povedal, da avtonomije ne bo in da mu Milošević in Jović lažeta. Babić naj bi se na te besede le nasmejal in povedal, da bo prej ali kasneje imel svojo državo. "Ne boš imel ničesar, niti ordinacije," je po lastnih navedbah povedal Mesić omenjenemu kninskemu zobozdravniku.
Kot je napovedal tožilec Geoffrey Nice, bo Mesić, ki je sicer prvi državni voditelj, ki priča na procesu proti 61-letnemu Miloševiću, pričal tudi v sredo in morda še v četrtek. Milošević pa je pred začetkom Mesićevega pričanja hrvaškega predsednika označil za "problematično pričo glede na njegovo zločinsko vlogo pri razpadu SFRJ".
Sojenje bo trajalo do pomladi
Tožilstvo ima v skupni obtožnici proti Miloševiću za zločine v BiH in na Hrvaškem do 16. maja 2003 čas za predstavitev dokazov, v tem času pa bo lahko pred sodišče poklicalo 177 prič - 106 za zločine v BiH in 71 za Hrvaško. Haaško tožilstvo sicer pričakuje, da bo glavnino dokazov za zločine na Hrvaškem predstavilo do konca leta, nato pa bo dokazovalo zločine v BiH. Zatem pa bo dokaze predstavil še Milošević. Potek sojenja bi lahko bil nekoliko upočasnjen, saj so zdravniki zaradi Miloševićevih težav z visokim krvnim pritiskom predlagali počasnejši tempo.
