Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnji italijanski dnevnik Il Picolo ponovno izrazil prepričanje, da gre pri slovensko-hrvaških odnosih za vprašanje, s katerim se mora ukvarjati celotna Evropska unija. Mesić namreč verjame, da bi morebitno italijansko posredovanje pomagalo, saj je po njegovih besedah politika Ljubljane vprašanje, s katerim bi se morala ukvarjati EU.

"Mi smo pripravljeni tudi na dvostransko srečanje, čeprav verjamemo, da ne bi imelo nobenega smisla brez prisotnosti in soudeležbe predstavnikov EU. Že leta se skušamo soočati z odprtimi vprašanji, ki so gotovo rešljiva – seveda če za to obstaja politična volja –, čeprav nam doslej to ni uspelo. V tej pat poziciji že dalj časa predlagamo arbitražo pred mednarodno ustanovo in se že zdaj obvezujemo, da bomo spoštovali katero koli odločitev tega sodišča. Seveda bi šlo za razsodbo, ki bi bila v skladu z mednarodnim pravom, vendar od nas zahtevati, da se že vnaprej odpovemo dokazom, s katerimi nameravamo utemeljevati svoje stališče, bi lahko bilo videti celo smešno, če vprašanje ne bilo tako resno," je še dejal Mesić, ki se je zavzel tudi za spravo med Hrvaško, Slovenijo in Italijo zaradi vojnih grozot v drugi svetovni vojni.

Ob tem je Mesić pojasnil, da je možno opraviti večkrat predlagano spravno dejanje med predstavniki Italije, Slovenije in Hrvaške na krajih spomina na grozote, ki so jih doživeli pripadniki teh treh narodov v polpretekli zgodovini, vendar pod pogojem, da se tako dejanje dobro pripravi, saj v takih primerih ni popravnega izpita.

Po besedah hrvaškega predsednika obstajata samo dve možnosti: "Organizirati dejanje, kot se spodobi, s čimer bi dokazali, da želimo počastiti nedolžne žrtve, ne da bi na isto raven postavili fašizem in tiste, ki so se borili proti fašizmu, tako da vsi, brez izjeme, priznamo zgrešena dejanja posameznih strani; ali pa bomo prisiljeni popustiti tistim, ki šest desetletij po koncu druge svetovne vojne želijo delati zgodovinski revizionizem, s čimer bomo izgubili edinstveno priložnost."

Pred spravnim dejanjem bi morali po Mesićevem mnenju pripraviti dvostransko srečanje voditeljev omenjenih držav. Hrvaška je že izrazila pripravljenost na ta srečanja, a doslej iz Rima še ni prejela  odgovora, je pojasnil hrvaški predsednik, ki predlaga še, da mora pri pobudi sodelovati tudi Črna gora.

Kar se tiče zahtev po odškodninah oziroma vrnitvi nepremičnin italijanskim optantom, je za hrvaškega predsednika to vprašanje rešeno z Osimskimi sporazumi iz leta 1975 med Italijo in takratno Jugoslavijo, katere država naslednica je tudi Hrvaška, ki je bila v preteklosti – ob priložnosti obiska takratnega italijanskega predsednika Carla Azeglia Ciampija – tudi pripravljena, da simbolno vrne zapuščeno stavbo ali celo naselje, kar pa se potem ni zgodilo.