Mešani odzivi na Bushev govor

Ameriški predsednik George W. Bush je med televizijskim nagovorom, v katerem je predstavil novo strategijo v Iraku, prevzel odgovornost za napake v tej bližnjevzhodni državi.

Bush je med nagovorom tudi priznal, da je v Irak poslal premalo vojakov, in napovedal, da bo tja poslal še več kot 21.000 dodatnih. Nove enote ameriške vojske bodo okrepile svoje sile predvsem v Bagdadu, kamor bodo napotili 17.500 novih vojakov, in provinci Anbar, ki je središče sunitskega upora proti okupaciji in središče delovanja teroristične mreže Al Kaide. Tam bo ameriška vojska svoje enote okrepila za 4000 pripadnikov.

Bush je prepričan, da se bodo ameriške sile lahko prej začele umikati iz Iraka, če jih bodo najprej povečali. Bush je med nagovorom sicer dejal tudi, da ne obstaja čarobna formula za rešitev iraške krize, je pa poudaril, da je pri oblikovanju nove strategije za Irak upošteval mnenja svojih svetovalcev, kongresnikov in tujih zaveznikov.

Ultimat skrajnežem

Pri vzpostavljanju demokracije in zagotavljanju miru v Iraku naj bi Američanom pomagala tudi iraška vlada, ki je ponovno obljubila odločnejše ukrepe proti nasilju in v smeri političnega dogovora. Iraški premier Nuri al Maliki je šiitskim skrajnežem že postavil ultimat za predajo orožja, v nasprotnem primeru se bodo morali soočiti s silnim ameriškim napadom.

Bush pa je v novi strategiji gladko zavrnil priporočilo Bakerjeve komisije, ki je predlagala, naj se ZDA pogovarja s Sirijo in Iranom. Namesto tega je ameriški predsednik napovedal napotitev dodatnih vojnih ladij v perzijski zaliv ter odločen boj proti vsem poskusom destabilizacije Iraka s strani omenjenih dveh držav. Iran in Sirijo je tudi obtožil, da preko svojega ozemlja dovoljujeta teroristom in upornikom prehod v Irak. Zjutraj so ameriške sile vdrle v predstavništvo iranske vlade v severnoiraškem mestu Arbil, kjer so aretirale več ljudi.

Gates napovedal povečanje vojakov v "vojni proti terorizmu"

Nihče ne more napovedati, kako dolgo bodo ameriški vojaki še potrebni v Iraku, je ob predstavitvi nove Busheve strategije dejal ameriški obrambni minister Robert Gates. Vendar pa je na drugi strani poudaril tudi, da bodo ZDA kmalu vedele, ali se Iračani držijo svoje strani dogovora in povečujejo svoje sile.

Tudi ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice je iraške oblasti opozorila, naj se stvari lotijo resno, ne polovičarsko. ZDA podpirajo dobre odločitve, toda potrpljenje Američanov je omejeno, je v Washingtonu dejala Riceova.

Riceova je sicer priznala, da se Busheva administracija zdaj sooča s težko nalogo, kako novo predsednikovo strategijo za Irak uspešno predstaviti kot tisto pravo, še posebej glede na to, da je v Iraku od začetka invazije v marcu 2003 umrlo že preko 3000 ameriških vojakov. Vendar pa uspeh v Iraku po besedah Riceove ni odvisen le od vojaških uspehov, ampak predvsem od političnega in gospodarskega napredka. To naj bi zdaj skušal izboljšati novi koordinator za obnovo Iraka, upokojeni diplomat Timothy Carney, je še napovedala Riceova.

Demokrati so se na Bushevo napoved o povečanju števila vojakov odzvali negativno, vendar niso neposredno zagrozili, da kongres, kjer imajo večino, ne bo namenil denarja za povečanje števila enot v Iraku.

Senator iz Illinoisa Dick Durbin je v uradnem demokratskem odgovoru dejal, da volilni rezultat novembra lani ni dal mandata za širitev vojne v Iraku, vendar je obenem zagotovil, da demokrati ne bodo odvzeli sredstev vojakom na terenu.

Durbin je še dejal, da ameriški volivci na kongresnih volitvah novembra lani niso dali privoljenja za širitev vojne v Iraku in da Busheva strategija vodi v napačno smer. Durbin je poudaril, da morajo Iračani prevzeti večjo odgovornost za svojo usodo, Američani pa morajo začeti umikati vojake iz Iraka.

Iračani dvomijo v uspeh strategije

Iračani so novo ameriško strategijo za Irak sprejeli z mešanimi občutki. Mnogi dvomijo, da bo povečanje števila ameriških enot v državi zaustavilo nasilje. Vojna v Iraku je do zdaj zahtevala 3000 življenj ameriških vojakov in 400 milijard dolarjev, od ciljev pa so doslej uresničili le strmoglavljenje režima diktatorja Sadama Huseina, v Iraku pa zdaj vladata zmešnjava in državljanska vojna med suniti in šiiti.

Velika Britanija je okrepitev ameriških vojakov v Iraku pozdravila. Odločitev ameriškega predsednika Georgea Busha in soglasje iraške vlade kažeta, da obe strani poskušata razrešiti brez dvoma težke razmere, še posebej v Bagdadu. To pozdravljamo in upamo, da bodo skupna prizadevanja uspešna, je dejala britanska zunanja ministrica Margaret Beckett.

Kitajska je v svojem odzivu sporočila, da je mogoče stabilnost in mir v Iraku doseči zgolj z demokracijo in narodno spravo. V Berlinu pa je koordinator nemške vlade za odnose z ZDA Karsten Voight izrazil dvom glede novih ameriških ukrepov. "Že večkrat v preteklosti se je izkazalo, da je ameriški predsednik preveč optimističen. Vsekakor pa mi in druge države, ki niso sodelovale v vojni, upamo, da bo predsednik uspešen," je dejal Voight. Francoski zunanji minister Philippe Douste-Blazy je poudaril, da lahko samo politična strategija ponovno vzpostavi stabilnost v Iraku.

Bruselj: Novi vojaki ne bodo dovolj za stabilnost v Iraku

Zagotavljanje stabilnosti v Iraku bo zahtevalo ukrepanje ne le na področju varnosti, temveč tudi širše, je poudarila tiskovna predstavnica evropske komisarke za zunanje odnose Benite Ferrero-Waldner, Emma Udwin. Tiskovna predstavnica je sicer pozdravila dejstvo, da ZDA razmišljajo o celovitem reševanju razmer v Iraku. "Upamo, da bodo novi ukrepi prispevali k večji stabilnosti," je dejala. Nova ameriška strategija za Irak namreč vključuje tudi pomemben poudarek na politični, ne le varnostni razsežnosti.