Merklova se je uspešno branila pred napadi, a zmage ni odnesla

Sinoči so nemške televizije predvajale veliko soočenje nemške kanclerke Angele Merkel in njenega izzivalca Peera Steinbrücka pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 22. septembra. Šlo je za edino televizijsko srečanje pred volitvami.

V uri in pol dvoboja sta kandidata obdelala številne teme. Steinbrück je deloval bolj napadalno kot Merklova, vendar mu tudi Merklova ni ostala dolžna. Vseskozi pa sta ostala na kulturni ravni in se izogibala osebnim napadom.

Glede mednarodnih tem sta bila kandidata precej podobnega mnenja. Tako sta se glede reševanja krize v Siriji strinjala, da je za kakršen koli odziv proti režimu Bašarja al Asada zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja potreben mandat mednarodne skupnosti. In Nemčija brez mandata Združenih narodov, Nata ali Evropske unije ne bi sodelovala v vojaški akciji proti Asadu, sta se strinjala.

Steinbrück pa je Merklovo napadel glede prisluškovalne afere z ameriško Nacionalno varnostno agencijo (NSA). Kanclerki je očital mlačnost v odzivanju, saj še zdaj ni pojasnjeno, kaj vse se je dogajalo s podatki, ki jih je NSA zbiral v Nemčiji. S tem je Merklova škodila tudi ugledu Nemčije, je prepričan. Kot je dejal, on kot kancler ne bi čakal več tednov na informacije iz Washingtona, ampak bi že ukrepal. Merklova mu je odgovorila, da drugače od njega najprej premisli, potem ukrepa. Pojasnila je, da nima nobenega razloga, da ne bi verjela zagotovilom ZDA in Velike Britanije, da njihove obveščevalne službe spoštujejo nemško zakonodajo. Je pa priznala, da je to zaupanje afera z NSA nekoliko načela.

Steinbrück je bil kritičen tudi do politike Merklove do Grčije in ji je očital, da je prestroga in da bi morala Atenam dati več prostora "za dihanje", a je Merklova dejala, da je njena odgovornost kot nemške kanclerke, da pritisk na Grčijo po izvajanju reform ne popusti. Ni pa hotela ugibati, koliko nove pomoči bi Grčija potrebovala. "Tega nihče ne ve," je dejala.

Merklova ne izključuje velike koalicije, Steinbrücku pa to ne diši

Na notranjepolitičnem področju se je Merklova zavzela za kontinuiteto sedanje koalicije z liberalci (FDP), vendar pa ni želela izključiti morebitne velike koalicije s socialdemokrati SPD. Steinbrück, ki je kandidat SPD, je dejal, da velika koalicija ni v interesu njegove stranke, Merklova pa je rekla, da bo treba gledati predvsem na to, kaj je v interesu države, ne stranke ali pa celo posameznika.

Kot je še povedala aktualna nemška kanclerka, si tudi v prihodnjih štirih letih želi močne Nemčije s stabilnim gospodarstvom. "Poznate me in veste, kaj bi rada storila in kako to delam," je dejala v pozivu volivcem, naj oddajo glas njeni konservativni uniji krščanskih demokratov (CDU/CSU).

Steinbrück je prepričan, da Nemčija pravzaprav stoji na mestu in da kanclerka nima pravih idej za prihodnost. Pojasnjeval je načrte SPD, kaj vse bi lahko naredili, če pridejo na oblast, predvsem pa je napovedal uvedbo minimalne plače v višini 8,50 evra na uro. Bolj bi tudi obdavčil tiste z visokimi dohodki.

Merklova je vse to na kratko opisala kot zavzemanje za višje davke. To bi zmanjšalo zaposlenost in ogrozilo zmanjševanje zunanje zadolženosti, ki zdaj v Nemčiji odlično poteka ob rekordno nizki brezposelnosti in z velikimi davčnimi prilivi, je prepričana. Poudarila je še, da nemških volivcev pod njenim vodstvom v prihodnjih štirih letih zagotovo ne čakajo višji davki in nove obremenitve.

Dvoboj se je končal z 90-sekundnim nagovorom volivcem obeh kanclerskih kandidatov. Že pred edinim soočenjem se je ocenjevalo, da je to zadnja možnost za Steinbrücka, če želi tri tedne pred volitvami še zmanjšati velik zaostanek za aktualno kanclerko in jo izriniti s položaja.

Takoj po soočenju ni bilo jasno, kdo je bil bolj prepričljiv. Po poročanju nemške televizije ARD pa je raziskava pokazala, da je 49 odstotkov gledalcev ocenilo, da je bil Steinbrück bolj prepričljiv, približno 44 odstotkov gledalcev pa je zmago pripisalo Merklovi.