Dogovorili so se le, da se bodo spet pogovarjali

Angela Merkel je prvič po parlamentarnih volitvah, na katerih je njena stranka CDU zmagala, sedla za pogajalsko mizo s socialdemokrati (SPD). Slednje je na pogovorih predstavljal predsednik stranke Sigmar Gabriel. V delegaciji socialdemokratov je bil tudi poraženi kanclerski kandidat stranke Peer Steinbrück.

Kot je po koncu skoraj triurnega srečanja dejala generalna sekretarka SPD Andrea Nahles, so pogovori potekali v "odprtem ozračju". Strani sta po njenih besedah opredelili tako področja, na katerih se skladata, kot tista, na katerih se razhajata.

Delegaciji sta se pogovarjali o energetiki, politiki trga dela, družinah in izobraževanju ter tudi o davčni politiki, a kot pravi Nahlesova, so "nujno potrebni nadaljnji pogovori".

"Smiselno je in nujno je, da se še naprej pogovarjamo," je po srečanju dejal tudi generalni sekretar CDU Hermann Gröhe. O podrobnostih pogovorov pa ne ena ne druga stran nista želeli govoriti.

Konservativna unija CDU/CSU je bila z 41,5 odstotka glasov velika zmagovalka septembrskih volitev, saj ji je le za las ušla absolutna večina v bundestagu, a ta triumf je imel grenak priokus. Iz parlamenta so namreč izpadli liberalci (FDP), dosedanji koalicijski partnerji unije, s katerimi je želela vladati še prihodnja štiri leta.

Tako lahko zdaj CDU/CSU vlado oblikuje le z dosedanjo opozicijo – ali z rdečim SPD ali z Zelenimi. Verjetnejša se zdi velika črno-rdeča koalicija, kakršna je državi že vladala v letih 2005–2009 v prvem mandatu Merklove in ki je za svoje delo dobila lepe ocene. Velike koalicije si, sodeč po anketah, želi tudi večina Nemcev.

Čeprav sta manj verjetni, za zdaj ostajata odprti tudi drugi dve možnosti – za 10. oktober so napovedani preliminarni pogovori CDU/CSU o morebitni črno-zeleni koaliciji z Zelenimi, od časa do časa pa je slišati tudi pozive k oblikovanju leve rdeče-rdeče-zelene koalicije SPD, Zelenih in levice. SPD in Zeleni slednjo že leta odločno zavračajo.

Nemški mediji se strinjajo, da bo SPD za vnovično sodelovanje v veliki koaliciji postavil visoko ceno. Živ je še spomin na parlamentarne volitve leta 2009, ko je stranka za sodelovanje v vladi s CDU/CSU plačala visoko ceno – z zgodovinsko najslabšim volilnim izidom. Podobno drago je na letošnjih volitvah za sodelovanje z unijo plačal FDP – z izpadom iz bundestaga.

Glede morebitnih zahtev SPD v koalicijskih pogajanjih mediji izpostavljajo zvišanje davkov za najbogatejše, zakonsko določeno minimalno plačo in spremembe na trgu dela, ki bi zmanjšale obseg slabo plačanega prekernega dela, odpravo nedavno uvedenega posebnega dodatka za družine, ki otrok ne pošljejo v vrtec, zajezitev naraščajočih cen najemnin in spremembe v izvajanju t. i. energetskega preobrata, tako da bi za drag prehod na obnovljive vire energije več plačevala industrija in manj gospodinjstva.

Vendarle pa, kot je nedavno pisal Spiegel, zagotovo ne bo šlo zgolj za vsebino, kot vztrajajo politiki. Pomembno vlogo bodo odigrala tudi kadrovska vprašanja – SPD bi naj zahteval šest ministrskih mest, med drugim finančnega, po nekaterih navedbah pa tudi prihodnjega nemškega evropskega komisarja ali celo prihodnjega predsednika Evropske komisije. To je vsekakor več, kot bi mu pripadalo na osnovi volilnega izida, saj je prejel le okoli 26 odstotkov glasov, več kot 15 odstotnih točk manj kot CDU/CSU.

Mediji večinoma napovedujejo, da bo CDU pripravljen popuščati, saj si Merklova močno želi stabilne vlade. Pogajalski položaj SPD poleg tega krepi dejstvo, da bi imela velika koalicija po njegovi zaslugi večino v zgornjem domu parlamenta, bundesratu. Ta ima pravico soodločanja na več področjih, med drugim pri davkih, in rdeče-zelena večina v njem je blokirala kar nekaj ukrepov dosedanje črno-rumeno vlade. SPD je tudi daleč najmočnejša stranka na deželni ravni.

Nova vlada šele januarja?

Še preden bi se lahko začela koalicijska pogajanja, bo moralo ta korak na konvenciji stranke potrditi 200 delegatov SPD. Če bo nato dosežen dogovor o koalicijski pogodbi, bo moralo to pogodbo oziroma vstop SPD v vlado potrditi vseh 470.000 članov stranke.

Vse skupaj se utegne precej zavleči, kot možen datum za oblikovanje nove vlade se je v zadnjem času omenjal januar. To posebej skrbi Bruselj in politike v drugih državah z evrom, saj so ukrepi, ki jih v evroobmočju sprejemajo v odgovor na dolžniško krizo, zaradi menjave oblasti v Berlinu že dolgo večinoma "na čakanju".