Merklova napovedala začetek koalicijskih pogovorov, analitiki medtem opozarjajo na nestabilnost Nemčije

Nemška kanclerka Angela Merkel je po nedeljski zmagi na parlamentarnih volitvah, kjer je njena konservativna unija CDU/CSU sicer utrpela precejšnje izgube, danes napovedala, da bo začela koalicijske pogovore z liberalci (FDP), Zelenimi in tudi s socialdemokrati (SPD). Nemčija mora dobiti stabilno vlado, se je zavzela.

Socialdemokrati so sicer po nedeljskem rekordno nizkem dosežku z 20 odstotki podpore napovedali odhod v opozicijo, vendar pa Merklova napoveduje, da zaenkrat ne bo izključila možnosti nadaljevanja velike koalicije. Sicer ji ostaja le še možnost oblikovanja t. i. jamajške koalicije z rumenimi liberalci in Zelenimi.

"Vse stranke imajo odgovornost, da soustvarijo stabilno koalicijo," je dejala po današnjem posvetu vodstva njene Krščansko demokratske unije (CDU).

CDU je skupaj s sestrsko Krščansko socialno unijo (CSU), ki vlada na Bavarskem, na nedeljskih volitvah prejela 33 odstotkov glasov, sicer največ med vsemi strankami, a je to kar za 8,5 odstotne točke slabše kot pred štirimi leti. To je bil tudi drugi najslabši dosežek unije po drugi svetovni vojni. "Seveda smo upali na boljši rezultat," je komentirala Merklova.

Priznala je, da je njena stranka izgubila milijon volivcev na račun skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki se je uvrstila na tretje mesto z 12,6 odstotka glasov. Napovedala je, da si bo "z dobro politiko" prizadevala, da se bodo ti volivci vrnili. Zatrdila pa je tudi, da AfD ne bi smela imeti bistvenega vpliva ne na zunanjo ne notranjo politiko.

Kot je poudarila, je CDU/CSU še vedno najmočnejša stranka v bundestagu. "Imamo povsem očitno nalogo oblikovanja vlade," je dejala in na ta način zavrnila ugibanja, da bi zaradi slabšega volilnega rezultata morda lahko prišlo do predčasnih volitev.

Prevzela je sicer tudi osebno odgovornost za politično polarizacijo v Nemčiji zaradi njene kontroverzne politike do priseljevanja in beguncev. "Vendarle pa so bile temeljne odločitve, ki sem jih sprejela in sem seveda zanje odgovorna, pravilne," je dejala kanclerka v bran odločitvi, da je poleti leta 2015 odprla nemške meje za prihod beguncev in drugih migrantov v begunskem toku.

Poudarila je, da je nemška vlada naredila velik napredek v politiki priseljevanja in v azilni politiki, vendar pa je po njenih besedah treba še veliko postoriti.

Na vprašanje, kako se bo odzvala na sovraštvo in jezo ljudi, ki so jo zaradi politike do priseljencev napadali tudi na predvolilnih shodih, je Merklova odgovorila, da bo CDU tudi tem ljudem prišla nasproti. Odgovor je, da je treba vsakemu človeku prisluhniti in iskati dogovor. Vendar pa se je treba zavedati, da obstajajo tudi taki, ki ne želijo prisluhniti. A je tudi to del demokracije, je še dejala Merklova.

Po volilnem triumfu v AfD vre 

Nekdanja predsednica nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Frauke Petry je danes sporočila, da ne bo sodelovala v poslanski skupini stranke v bundestagu. "Po temeljitem premisleku sem se odločila, da ne bom članica poslanske skupine AfD," je dejala. Po tej izjavi je novinarsko konferenco nemudoma zapustila, poročajo tuje tiskovne agencije.

AfD je na volitvah v nedeljo dobila 12,6 odstotka glasov in se je tako kot prva stranka, ki zagovarja skrajno desna stališča, v povojni Nemčiji uvrstila v parlament. Imela bo 94 poslanskih mest. Petryjeva je bila izvoljena neposredno.

V stranki sicer že nekaj časa prihaja do sporov med skrajno desno frakcijo in zagovorniki bolj zmerne politike, med katere spada Petryjeva. Ta je pred volitvami nasprotovala radikalizaciji, ki je do izraza prišla med volilno kampanjo, ko so nekateri kandidati odprto napadali priseljence in muslimane ter se celo zavzemali za to, da se Nemčija preneha kesati za zločine nacistov.

"Priznati moramo, da v AfD obstaja konflikt glede vsebin, ne moremo se delati, da ga ni," je danes dejala Petryjeva in pojasnila, da je bil cilj stranke leta 2013, da hitro postane sposobna vladati, "vendar je kot anarhistična stranka, za kakršno se je izkazala v zadnjih tednih, lahko le v opoziciji, ne more pa volivcem ponuditi kredibilne platforme za vladanje".

Pred volitvami je bila Petryjeva potisnjena na stranski tir, vodilna kandidata stranke sta bila Alexander Gauland in Alice Weidel. Gauland je v nadaljevanju novinarske konference po odhodu Petryjeve dejal, da je bila to njena odločitev in ne odločitev stranke, sopredsednik Jörg Meuthen pa je dejal, da je Petryjeva stranki obrnila hrbet, kar je obžalovanja vredno.

Weidlova je Petryjevo pozvala, naj tudi uradno zapusti stranko in se s tem "izogne dodatnemu povzročanju škode". Njeno potezo je označila kot zelo neodgovorno. K odstopu je Petryjevo pozval tudi predsednik stranke v deželi Saška-Anhalt Andre Poggenburg.

Gauland pa je incident označil za neuspešen začetek poti stranke v parlament in da razpad stranke ni nemogoč. "Ne morem izključiti možnosti, da ji bodo nekateri sledili v politično divjino," je dejal. Ni še jasno, kaj sedaj namerava Petryjeva in ali namerava morda oblikovati svojo poslansko skupino. Dejala je, da bo sprva neodvisna poslanka.

V stranki so sicer že več mesecev ugibali, ali načrtuje Petryjeva razdor v stranki po volitvah. Ostale člane AfD je torej bolj presenetil trenutek, v katerem je sporočila svojo odločitev. Pričakovali so namreč, da bo odšla šele po prvem zasedanju poslanske skupine.

Za oblikovanje poslanske skupine v bundestagu je sicer potrebnih najmanj 36 poslancev. Zato je malo verjetno, da bo Petryjevi uspelo prepričati 35 poslancev, da se ji pridružijo, je dejal predstojnik berlinske AfD Georg Pazderski, ki je zavrnil tudi možnost, da namerava ustanoviti novo stranko.

So se pa desni populisti skregali tudi v deželnem parlamentu Mecklenburg-Predpomerjansko. Od 17 poslancev AfD v deželnem parlamentu so danes štirje oblikovali lastno poslansko skupino. Pred tem so izstopili iz poslanske skupine AfD. Kot razlog so navedli nevzdržne razmere v poslanski skupini. Poslanci, ki so izstopili, so sicer predstavljali zmerno krilo AfD.

Pričakovati premik v duhu "Nemčija na prvem mestu"

Nemčija je po volitvah na pomembni prelomnici in v zelo nestabilnem položaju, Angela Merkel je izgubila veliko moči tako doma kot na evropskem odru. Koalicijska pogajanja bodo zelo težavna, izključiti ni niti novih volitev. Pričakovati je premik v duhu "Nemčija na prvem mestu", je ocenila analitičarka fundacije Bertelsmann Stefani Weiss.

Izid nemških volitev je "obupen", saj ni nobene dobre izbire, ocenjuje analitičarka v Bruslju. Nemčija je po njenih besedah postala "normalna" evropska država s svojo rasistično in ksenofobično stranko v parlamentu, s tega vidika je izgubila moralno superiornost.

Ni mogoče izključiti, da koalicije ne bo mogoče sestaviti, opozarja. Vse stranke, ki so že bile v koaliciji z Merklovo, imajo namreč izkušnjo njenega "poljuba smrti", zato bodo temeljito premislile. Pred leti so se opekli liberalci, zdaj socialdemokrati.

Poleg tega bi bila jamajška črno-rumeno-zelena koalicija po analitičarkinih besedah izjemno težavna, saj so stališča liberalcev in zelenih zelo različna.

Izključiti ni mogoče po mnenju Weissove niti velike koalicije med krščansko-demokratsko CDU in socialdemokratsko SPD, čeprav je slednja po slabem volilnem izidu napovedala odhod v opozicijo. SPD bi to lahko storila iz občutka odgovornosti za Nemčijo in Evropo, čeprav bi veljal tak korak za "samomorilskega".

Prav tako ni mogoče izključiti, da bo sestrska stranka CDU, bavarska CSU, zapustila družino, saj se boji negativnega izida na volitvah na Bavarskem, ki bodo prihodnjo jesen, še izpostavlja Weissova.

V povezavi z vplivom nemških volitev na prihodnji razvoj EU pa analitičarka najprej opozori, da so bila pričakovanja glede velikega zagona nemško-francoskega motorja po nemških volitvah vseskozi pretirana.

O kemiji med Merklovo in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom ne želi ugibati, saj ta po njenem prepričanju ni pomembna, ker nemška kanclerka preprosto ne bo imela manevrskega prostora.

Merklova je vsekakor pod pritiskom premika v desno, zlasti na področju migracij, ki so tudi glavni razlog za uspeh AfD. Pričakovati je torej nadaljnji nadzor na notranjih mejah v schengnu in krepitev politike vračanja nezakonitih migrantov, meni Weissova.

O razlogih za uspeh AfD analitičarka meni, da so posledica strahu ljudi pred tem, da bodo valovi migrantov poslabšali njihov ekonomski položaj, in njihovega vse močnejšega občutka, da v Nemčiji niso več doma.

Izid volitev po besedah Weissove kaže tudi, da še vedno obstaja vrzel med zahodno in vzhodno Nemčijo. Slednja se namreč očitno ni socializirala v smislu soočenja z zgodovino, saj je tam vedno prevladoval občutek, da so bili na "pravi" strani zgodovine, zato so ljudje dovzetnejši za skrajne ideje kot na zahodu.

Da izid nemških volitev otežuje reformo območja evra, meni tudi ekonomski analitik bruseljskega think tanka EPC Fabian Zuleeg v pisni analizi, ki jo je objavil EPC. CDU se bo namreč poskušala približati stališčem AfD, liberalci so pa vseskozi ostro nasprotovali kakršni koli skupni odgovornosti za dolg.

Analitik EPC Yann-Svet Rittelmeyer pa meni, da sta tako Macron kot Merklova doma oslabljena, a da bi bila morebitna rešitev zanju ambiciozen zagon reform v EU, na področju območja evra, migracij, varnosti in obrambe.

Medtem ko Weissova meni, da bi bilo najbolje, če bi Macron preložil svoj govor o prihodnosti EU, načrtovan za torek, saj bi to najbolj pomagalo Merklovi, pa analitik EPC Janis A. Emmanouilidis izpostavlja, da bi moral francoski predsednik v njem v pomoč kanclerki izpostaviti skupen boj proti populistom in umiriti retoriko o ambicioznih reformah v območju evra.

V primerjavi z minulimi 12 leti prihajajo za Merklovo najtežji časi, težavne razmere v njeni stranki bodo vplivale tudi na njeno vodilno vlogo v EU, še meni Emmanouilidis.

Uspeh AfD kaže tudi, da izziv populističnih in nacionalističnih strank, usmerjenih proti uveljavljenemu sistemu, še zdaleč ni mimo. Nezadovoljstvo s trenutnim sistemom še vedno vodi v protestne glasove za takšne stranke, pa opozarja Zuleeg.

Nemško gospodarstvo si želi hitrega oblikovanja vlade in več investicij

Negotovost in zaskrbljenost - to so prvi odzivi nemškega gospodarstva na izid nedeljskih parlamentarnih volitev v Nemčiji. Danes od tam prihajajo pozivi k hitremu oblikovanju vlade ter pričakovanja okrepitve investicij v področja prihodnosti. Tudi ekonomisti politične stranke pozivajo, naj hitro prevzamejo svojo odgovornost.

Predsednik nemške gospodarske zbornice DIHK Eric Schweitzer je pozval k sklenitvi "koalicijskega sporazuma za investicije". Čeprav je gospodarski položaj v Nemčiji danes "občutno boljši" kot pred volitvami leta 2013, pa se v številnih podjetjih sprašujejo, ali bo tako tudi ostalo. Potrebne so investicije v izobraževanje, odpravo administrativnih ovir in izgradnjo moderne infrastrukture, je dejal.

"Širokopasovne povezave, ceste in daljnovodi so življenjskega pomena za naše gospodarstvo," je dejal Schweitzer. "In tu je po mnenju podjetij treba še veliko narediti," je dodal.

Na nedeljskih volitvah sta konservativna unija CDU/CSU in socialdemokratska SPD utrpeli hude izgube. "S takim izidom volitev oblikovanje vlade ne bo lahko," je dejal Schweitzer in dodal, da nemško gospodarstvo v težkih časih potrebuje stabilno vlado.

Tudi predsednik združenja nemške industrije Dieter Kempf je ocenil, da bo oblikovanje nove vlade težko. Politične stranke je pozval, naj hitro ukrepajo in se osredotočijo na pogajanja o oblikovanju vzdržne koalicije. Tako Schweitzer kot Kempf sta posvarila pred sovražnostjo do tujcev. Ta za nemško gospodarstvo ni sprejemljiva, saj je odvisno od tujih strokovnjakov, je dejal Schweitzer. "Skrajno desna AfD v temelju nasprotuje temu, kar je Nemčijo naredilo močno," je dejal Kempf.

Vlagatelji na nemški borzi se danes niso pretirano vznemirjali zaradi uspeha AfD ter izgube glasov za CDU/CSU in SPD na nedeljskih volitvah. Potem ko se je v začetku trgovanja zniževal, se je indeks borze v Frankfurtu DAX kmalu obrnil navzgor in bil okoli poldneva na 0,13 odstotka višji ravni kot v petek. Čeprav je bil izid volitev za številne vlagatelje nepričakovan, pa večjega razburjenja ni povzročil. Je pa tečaj evra še poglobil svojo izgubo in padel pod mejo 1,19 dolarja.

Medtem ko dosedanja koalicijska partnerica SPD vztraja, da pri oblikovanju nove nemške vlade ne bo več sodelovala, se zmagovalni CDU/CSU kot najbolj verjetna možnost kaže t. i. jamajška koalicija z liberalci in Zelenimi. Ekonomisti in bančniki nad tem niso preveč navdušeni. "Takšna vlada na prvi pogled ni najboljši scenarij za gospodarstvo in finančne trge, saj prinaša negotovost - tako glede gospodarske politike pa vse do evropske politike," je dejal Ulrich Kater iz banke Dekabank.

V malem gospodarstvu so izid volitev sprejeli z mešanimi občutki. "Večtedenska ali celo večmesečna koalicijska pogajanja pomenijo zastoj in za gospodarstvo obdobje negotovosti, kako se bodo zadeve razvijale na področju davkov, gospodarstva, energetike in trga dela," je dejal predsednik nemške obrtne zbornice ZDH Hans Peter Wollseifer.

"Cilj sredinskih strank bi moral biti hitro oblikovati stabilno vlado, čeprav imajo glede številnih vprašanj različna stališča," je poudaril Utz Tillmann iz združenja nemške kemične industrije VCI. Razkorak pri investicijah v izobraževanje, digitalizacijo in prometno infrastrukturo je mogoče po njegovem mnenju obvladati le z operativno vlado.

Tudi v združenju nemške strojne industrije pozivajo k boljšemu okolju za inovacije: "Potrebujemo jasen znak za digitalen preboj, za izobraževanje in razvoj, za do inovacij prijazno davčno politiko in predvsem za prodor prožnosti in dobrih idej," je dejal predsednik združenja Thilo Brodtmann.