"Odločitev je v rokah predsednika," je dejala Merklova in povedala, da sta glede tega, ali bo Trump 1. maja odpravil izjemo pred uvedbo višjih carin na uvoz jekla in aluminija iz EU, izmenjala mnenja. Trump je med novinarsko konferenco večkrat ponovil, da si želi recipročne trgovine z EU, kar pomeni manjši primanjkljaj ZDA.
Glede tega, kako se bo 12. maja odločil o iranskem jedrskem sporazumu, Trump prav tako ni povedal nič novega ali bolj natančnega. Iranu je le nekajkrat zagrozil, da ne bo nikoli prišel do jedrskega orožja, čeprav o možnosti uporabe sile ni želel javno govoriti. Iran se je sicer jedrskemu orožju odpovedal leta 2015 s sporazumom, ki ga Trump označuje za katastrofo.
Trumpov pritisk glede omenjenega sporazuma pa je uspel malce spremeniti odnos evropskih zaveznic, kar se je opazilo v izjavah francoskega predsednika Emmanuela Macrona in zdaj Merklove, ki je na novinarski konferenci povedala, da je jedrski sporazum le eden od temeljev oziroma delčkov mozaika zahodne politike do Irana.
"Sporazum je le prvi korak, ki je prispeval k upočasnitvi dejavnosti Irana glede tega," je povedala Merklova. Dodala je, da po mnenju Nemčije to ni dovolj za zajezitev iranskih ambicij. "Evropa in ZDA morata imeti glede tega ista stališča," je dejala.
Macron in Merklova sta Trumpa skušala prepričati, da bosta sodelovala pri prizadevanjih za zajezitev iranskega raketnega programa in destabilizacijskih dejavnosti v regiji, le jedrski sporazum naj pusti pri miru. Trump ni z ničemer nakazal, da bo to storil, Macron pa je v sredo menil, da bo Trump od sporazuma odstopil.
Trump je govoril tudi o Severni Koreji in dejal, da bi morali ta problem rešiti njegovi predhodniki, ne pa, da so ga prepustili njemu. Pohvalil se je, da se zadeve brez njega ne bi nikamor premaknile. Povedal je, da bosta njegov prihajajoči vrh s predsednikom Severne Koreje Kimom Jongom Unom morda gostili dve državi hkrati in zatrdil, da ima zelo dobre delovne odnose s Kimom. "Spomnite se vsega zmerjanja, ampak zadeve so se sedaj spremenile," je dejal.
Merklova ga je pohvalila, da je trdnost njegovih stališč odprla nove možnosti. V petek sta se srečala voditelja Severne in Južne Koreje ter izrazila pripravljenost za sodelovanje pri denuklearizaciji polotoka. Junija pa je predvideno srečanje med Kimom in Trumpom, kar bo prvo srečanje voditeljev teh dveh držav v zgodovini.
Trump se srečanja s Kimom veseli in meni, da bo to kar velika zadeva. Politika maksimalnega pritiska na Severno Korejo pa se bo nadaljevala, dokler ne pride do jedrske razorožitve.
Merklova je na novinarski konferenci povedala, da bo Nemčija že letos povečala svoj delež porabe za obrambo na 1,3 odstotka BDP, kar sicer še ne bo zahtevanih dveh odstotkov BDP, vendar pa raste. Trump zaveznike Nata poziva, naj povečajo porabo, ker se mu ne zdi pošteno, da ZDA porabljajo največ, Nato pa najbolj koristi Evropi. Pri tem je pohvalil Poljsko, ki za obrambo daje več, kot se zahteva.
Trump je dopustil možnost, da se bo naslednji mesec udeležil odprtja novega ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu in se pohvalil, da je zavrnil predlog za postavitev nove zgradbe za milijardo dolarjev. Njegov veleposlanik v Izraelu mu je povedal, da lahko zadevo uredi za 150.000 dolarjev, Trump pa se je počutil velikodušnega in mu je dejal, da lahko porabi tja do 400.000.
Trump se je na novinarski konferenci ubadal tudi z notranjepolitičnimi vprašanji, med drugim s polomijo okrog imenovanja zdravnika Bele hiše Ronnyja Jacksona na položaj ministra za veterane. Pred senatnimi zaslišanji so prišle na dan številne navedbe neprimernega obnašanja zdravnika in admirala, ki se je Trumpu prikupil v začetku leta s pohvalnimi izjavami o njegovem zdravju.
Trump je za vse skupaj obtožil demokrate in Washington. "Kanclerka ne ve, kako zlobno mesto je Washington," je med drugim dejal. Merklova ga je čudno pogledala, kot takrat, ko je dejal, da se ljudi v ZDA odpušča celo hitreje, kot to delajo v Nemčiji. Angleški izraz za odpuščanje je enak izrazu za streljanje.
Najprej na hamburger
Merklova se je pred srečanjem sicer z manjšo skupinico sodelavcev odpravila v restavracijo J. Paul's v mestnem okrožju Georgetown.
Restavracija J. Paul's velja za klasični ameriški "diner", ki jo krasi že 30-letna zgodovina delovanja. Kot je tamkajšnji natakar zaupal ameriškim medijem, si je nemška kanclerka privoščila hamburger s sirom in slanino, kot prilogo pa ocvrt krompirček. Manjkal ni niti sivi pinot.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.