Če bo Nemčija vračala migrante, bo Avstrija zavarovala mejo s Slovenijo. Slovenija od obeh zahteva pojasnila

"Dosegli smo dogovor," je bilo slišati sinoči v Berlinu nekaj ur po začetku srečanja vodstev vladajoče Krščansko-demokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel in sestrske Krščansko-socialne unije (CSU) pod vodstvom nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja o nemški azilni politiki.

Merklova je dogovor ocenila kot dober kompromis. Dogovor med drugim predvideva nov režim na meji med Nemčijo in Avstrijo. S tem naj bi preprečili, da bi v Nemčijo vstopili migranti, ki so azilne postopke že začeli v kateri drugi državi EU. Dogovor predvideva tudi vzpostavitev tranzitnih centrov, iz katerih bodo take prosilce za azil pošiljali naravnost v državo, kjer so že pred tem zaprosili za azil. Dogovor naj bi prav tako predvideval, da bodo take deportacije izvajali ob konsenzu drugih držav, na primer na podlagi administrativnih dogovorov. V primeru, da takih dogovorov ne bi uspeli doseči, bodo migranti vseeno deportirani, in sicer v Avstrijo.

Z vzpostavitvijo tranzitnih centrov, pa tudi s sodelovanjem z zavezniki v EU na področju migracij, bo imela Nemčija dobro migracijsko politiko tako na ravni države kot na ravni EU, je po zaključku pogovorov novinarjem dejala Merklova.

A takoj po dogovoru je bilo na Twitterju že mogoče opaziti, da se Merklovi odpira nova fronta, tokrat s koalicijsko partnerico SPD. Nemški socialni demokrati, ki so doslej podpirali Merklovo zaradi njene beguncem naklonjene politike, namreč zavračajo omejevanje migrantov. Heiko Maas je na Twitterju zapisal, da ograje ne rešujejo težav, da je omejevanje migrantov "fatalen signal", tranzitne cone pa ga spominjajo na zapore.

V Avstriji z nemškimi načrti niso zadovoljni

Potem ko so v Nemčiji dosegli dogovor o vzpostavitvi tranzitnih centrov na nemško-avstrijski meji, je avstrijska vlada sporočila, da pripravlja ukrepe za zaščito svoje južne meje s Slovenijo in Italijo.

"Strinjanje CDU in CSU pomeni, da namerava Nemčija za boj proti migracijskim tokovom uveljaviti nacionalne ukrepe. Če bo to potrdila celotna vlada, bomo prisiljeni sprejeti ukrepe za preprečitev škode za Avstrijo in njene ljudi," so v skupni izjavi zapisali avstrijski kancler Sebastian Kurz, podkancler Heinz-Christian Strache in notranji minister Herbert Kickl.

Danes sicer na Dunaj niso pojasnili, ali so pripravljeni skleniti dogovor z Berlinom, v skladu s katerim bi sprejemali na nemški meji zavrnjene prosilce za azil. Avstrije prav tako ni med 14 državami, od katerih je Nemčija po besedah Angele Merkel prejela soglasje o vračanju prosilcev, v katerih so ti bili že registrirani. Kickl je že pretekli teden dejal, da ne bodo kar sprejemali zavrnjenih ljudi.

Seehofer je sicer danes z avstrijskim kanclerjem govoril po telefonu. "Dobil sem vtis, da ga zanimajo razumne rešitve," je povedal vodja CSU. Dodal je, da se bo karseda hitro odpravil tudi na pogovore na Dunaj.

Poklicati namerava še italijanskega kolega Mattea Salvinija, ki je doslej kategorično zavračal sprejemanje zavrnjenih prosilcev za azil. Salvini je morebiten ostrejši nadzor za zajezitev migracij že ocenil kot pozitivno novico za Rim. "Za nas bi to bil dober posel," je dejal in pojasnil, da več migrantov iz Avstrije nezakonito vstopi v Italijo kot obratno.

Novice iz Avstrije in Nemčije je danes komentiral tudi župan občine Brenner Franz Kompatscher. Prepričan je, da so trenutne politične razprave o migracijah le razkazovanje mišic. "Še nikoli nismo imeli tako malo migrantov kot sedaj, številke so zelo v mejah," je dejal. Ko gre za migracije, po mnenju župana ni več mogoče govoriti o problemu. Sicer pa na meji že sedaj preverijo vsak vlak in vsak tovorni vlak, je dodal župan. Dodatni nadzor tovornjakov in avtomobilov bi po njegovem mnenju povzročil le gospodarsko škodo in zastoje.

V Evropski komisiji sprva niso želeli komentirati niti dogovora CDU in CSU niti avstrijske napovedi o zaščiti avstrijskih južnih meja. Kot so pojasnili, se namreč še nič ni zgodilo. Je pa kasneje predsednik komisije Jean-Claude Juncker dejal, da se mu na prvi pogled zdi, da je dogovor CDU in CSU v skladu s pravom EU. Za mnenje je sicer prosil tudi pravno službo komisije. Povedal je še, da zaenkrat ne more predvideti, kaj to pomeni za druge države.

Slovenija za dodatna pojasnila od Avstrije in Nemčije glede varovanja mej

Bo pa za dodatna pojasnila glede ukrepov za varovanje mej Avstrijo in Nemčijo zaprosila Slovenija, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve na vprašanje o odzivu na napovedi avstrijske vlade, da po dogovoru v Nemčiji o tranzitnih centrih na nemško-avstrijski meji pripravlja ukrepe za zaščito svoje južne meje s Slovenijo in Italijo.

Ob tem so na MNZ dodali, da ne razpolagajo s podrobnostmi o nemških ali avstrijskih načrtih ter da ostaja dejstvo, da slovenska policija zelo dobro opravlja svoje delo in učinkovito varuje zunanjo schengensko mejo EU, kar je meja Slovenije s Hrvaško. Poudarili so tudi, da imata tako MNZ kot slovenska policija pripravljene ustrezne načrte za ukrepanje in obvladovanje razmer na terenu.

Češka pozdravlja nemški dogovor

Nemški dogovor je pozdravil tudi češki premier Andrej Babiš in ob tem ocenil, da kompromis pošilja signal državam na zunanji meji schengenskega območja.

"Nemčija je jasno sporočila, da kdor prispe v Italijo ali Grčijo, nima pravice, da si za kraj bivanja izbere Nemčijo. Upam, da bosta Italija in Grčija to doumeli in naredili meje nepropustne," je na Twitterju objavil Babiš.

Napovedal je tudi, da bo nadzor na meji, če bo to potrebno, uveljavila tudi Češka. Morebitna pogajanja z Nemčijo o dogovoru o pospešenem vračanju migrantov in beguncev pa češki premier odločno zavrača.