Ameriški predsednik Donald Trump bo od ponedeljka do srede na državniškem obisku z vsemi častmi gostil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, v petek pa še nemško kanclerko Angelo Merkel.
Macron in Merklova sta se v četrtek srečala v Berlinu in najverjetneje sestavila scenarij nastopa s skupnimi stališči pri Trumpu, ki je Evropejcem postavil rok, naj mu nekaj ponudijo v zameno, da po 1. maju ne bo uvedel višjih carin za jeklo in aluminij. Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji pa je dal časa do 12. maja, da mu predlagajo spremembe iranskega jedrskega sporazuma z velikimi silami, kar bi ga morda prepričalo, da sporazuma ne uniči.
71-letni Trump ima boljše odnose s 40-letnim Macronom kot pa 63-letno Merklovo, s katero do 1. marca letos nista govorila več kot pet mesecev. V spominu ostaja njen obisk Bele hiše marca lani, ko se Trump ni hotel rokovati z njo pred kamerami. Trump je Nemčijo doslej že nekajkrat kritiziral zaradi trgovinskega presežka z ZDA.
Macron ga je po drugi strani lani navdušil s sprejemom v Parizu na dan Bastilje, kjer je predsednik ZDA dobil tudi idejo, da po francoskem vzoru uvede vojaške parade po Washingtonu. Macron je izbral nekonfrontacijski pristop do nepredvidljivega Trumpa in si prizadeva, da bi bila Francija neke vrste most med Trumpovo Ameriko in Evropo.
Na ta način verjetno upa, da bo Trumpa prepričal v bolj premišljeno politiko, vendar se to še ni zgodilo. Po zadnjih skupnih napadih na Sirijo je Macron izjavil, da je Trumpa prepričal, da bodo ZDA ostale prisotne v Siriji za dlje časa, a je nemudoma dobil nasprotno informacijo iz Bele hiše. Poskusi prepričevanja Trumpa, da se vrne k pariškemu podnebnemu sporazumu so bili prav tako jalovi.
Macron in prva dama Francije Brigitte prihajata v ZDA že v ponedeljek, ko je predviden skupen obisk Mount Vernona oziroma posestva prvega predsednika ZDA Georga Washingtona ter zvečer zasebna večerja predsedniških parov. Glavni del obiska bo v torek, ko se bosta Trump in Macron z delegacijama pogajala, prvi dami pa bosta obiskali Nacionalni muzej umetnosti.
Organizacijo večerje je prevzela prva dama Melania Trump. Večerja naj bi bila precej bolj skromna od tistih v času Baracka Obame, saj je predvidenih le 150 gostov, med njimi pa ne bo nobenega demokrata, nobenega novinarja in nobenega hollywoodskega zvezdnika.
Macron bo imel v sredo še govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, ki pade na obletnico podobnega govora francoskega predsednika Charlesa de Gaulla 25. aprila leta 1960. Merklova se bo s Trumpom srečala le v petek.
Za Macrona in Merklovo je sedaj najpomembneje, da Trumpa prepričata, da ne uvede carin na jeklo in aluminij za EU in da ne odstopi od iranskega jedrskega sporazuma, ki je dober za ves svet, razen za ZDA in Izrael. Na dnevnem redu bodo še druge teme, vendar sta ti dve sedaj najbolj pomembni.
Iran svari ZDA pred odstopom od jedrskega sporazuma
Iran pa je že danes posvaril ZDA, da je pripravljen v primeru njihovega odstopa od jedrskega sporazuma nadaljevati svoj jedrski program. Iran naj bi sicer načrtoval tudi druge "drastične ukrepe", je nakazal zunanji minister Mohamed Džavad Zarif.
Zarif je sicer ameriškim medijem zagotovil, da cilj njegove države ni proizvesti jedrsko orožje. "ZDA se ne rabijo bati, da bi Iran proizvedel jedrsko orožje," je dejal Zarif, ki je trenutno na zasedanju ZN o ohranjanju miru v New Yorku.
Morebitni ameriški odstop od pogodbe je pred tem že obsodil iranski predsednik Hasan Rohani, ki je dejal, da bodo odločitev ZDA obžalovale. Obljubil je, da bo Iran v primeru odstopa ZDA ukrepal v roku tedna dni.
Zarif je še opozoril, da bi morali evropski voditelji prepričati Trumpa v spoštovanje sporazuma. ZDA bi sicer lahko izgubile vso kredibilnost v mednarodni skupnosti, je prepričan. Pozval je tudi, naj se Trumpu ne nudi koncesij.
"ZDA pod Trumpovo administracijo so naredile vse, kar je v njihovi moči, da Iranu preprečijo koristi od sporazuma," je dejal Zarif, ki meni, da bi ameriški odstop od sporazuma vsem vladam poslal sporočilo, naj nikoli ne sklenejo dogovora z ZDA.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.