Porota teksaškega sodišča je odločila, da je ameriški kemično-farmacevtski velikan Merck odgovoren za smrt Roberta Ernsta, ki se je zdravil z zdravilom proti bolečinam vioxx. Družbi je v prvem od tisoč sojenj, ki potekajo v ZDA, naložila plačilo 253,4 milijona dolarjev odškodnine.
Sodišče je zaradi izgubljenih dohodkov Ernstovi vdovi prisodilo 450.000 dolarjev finančne škode, 24 milijonov dolarjev zaradi duševnih bolečin in izgube partnerja, 229 milijonov dolarjev pa znašajo dodatne globe. Odškodnino bodo najverjetneje znižali pod 26,1 milijona dolarjev, saj teksaški zakoni določajo zgornjo mejo dodatnih glob k odškodninam, ki smejo znašati le dvakrat toliko kot finančna škoda in do 750.000 dolarjev več kot nefinančna škoda.
“Upam, da bo to poziv za vse farmacevtske družbe, da imajo ne samo zdravniki ampak tudi uporabniki pravico vedeti, kakšne so nevarnosti jemanja zdravil. Naj se ljudje sami odločijo, ali so pripravljeni tvegati,” je povedala vdova Carol Ernst.
Primer je v državi vzbudil veliko pozornosti farmacevtskih družb, odvetnikov, potrošnikov in borznih analitikov. Proti Mercku v ZDA namreč zaradi zdravila vioxx poteka še več kot 4200 tožb, ta razsodba pa morda nakazuje, kaj družbo še čaka. V Mercku so sicer napovedali, da se bodo na razsodbo pritožili.
Vioxx tudi v Sloveniji
V Sloveniji so vioxx s tržišča umaknili septembra lani, dejstvo pa je, da so tudi slovenski bolniki vioxx jemali, nekateri celo več kot leto in pol. Po 18 mesecih naj bi se namreč kar za dvakrat povečala možnost srčnega napada pri teh bolnikih.
"Ocenjujemo, da je rofekoksib v Sloveniji prejemalo relativno majhno število ljudi. Gre za nekaj tisoč ljudi. Se pravi od vseh pacientov, ki so na protivnetnih zdravilih, mogoče ena desetina ali še manj. Tudi čas, v katerem je bil rofekoksib na slovenskem tržišču, je relativno kratek. Prva avtorizacija je bila februarja 2002. Ukinjeno je bilo konec 2004," je povedal prof. dr. Stanislav Primožič, mag. farm. z Agencije RS zdravila in medicinske pripomočke.
Ali se bodo za tožbe odločili tudi slovenski bolniki, ki so se do oktobra lani zdravili s tem zdravilom, pri slovenski agenciji za zdravila in medicinske pripomočke ne vedo. “Tovrstne informacije agencija ne prejema, zato je ne morem komentirati,” je povedal Primožič, ki je hkrati opozoril, da je vsaka tožba, ki jo proti farmacevtskemu gigantu vložijo bolniki, primer zase.
In v vsaki posebej je treba dokazati, da je zdravilo res imelo stranske učinke, da je povzročilo srčni zastoj ter posledično nenadno smrt. Prav to pa zagovarjajo tudi odvetniki Mercka.
